Če je še do nedavnega veljala miselnost, da je gostinstvo tako močna panoga, da je nič ne more zamajati, smo se motili. Epidemija je tej panogi zadala močan udarec. Za občutek: leta 2019 se je na področju celotne države zaprlo 1.242 obratov gostinske dejavnosti, leta 2020 pa je panogo zapustilo 1.310 podjetji. Napovedi obrtne zbornice kažejo, da se bo trend nadaljeval tudi v prihodnje.
Zapiranje lokalov, potem odpiranje teras, postavljanje miz na ustrezno razdaljo, ponovno zapiranje in odpiranje, slediti odlokom in obdržati motivacijo za delo, je (bilo) izjemno zahtevno. Trenutna uvedba preverjanja PCT-ja je sicer edina možnost, da gospodarstvo sploh deluje. In – hočemo ali nočemo – je na ukrep treba gledati kot na spodbujevalnega in ne omejevalnega.
A obrtna zbornica vseeno opozarja, da ima ukrep tudi negativen vpliv na panogo. Od začetka preverjanja pogoja PCT je večini gostincev promet upadel od 30 % do 50 %. Če država ne bo posredovala s subvencijami za skrajšan delovni čas ali čakanje na delo, 38 % gostincev razmišlja o odpuščanju zaposlenih, 12 % pa celo o zaprtju lokala.
Nedavna anketa, ki jo je med svojimi člani izvedla Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije je pokazala, da je od začetka preverjanja pogoja PCT promet upadel večini, torej 92 % gostincev.
Upad dohodka, odhod kadra
Na OOZ Novo mesto, kjer imajo v gostinski dejavnosti 45 članov, zaenkrat ne beležijo upada števila podjetij, a opozarjajo na odhod kadra iz branže. » Iz gostinskega lokala je odšel nekdo, ki ne po duši in ne po poklicu ni bil gostinec, zato ali iz razloga večje varnosti se je zaposlil v drugi panogi,« meni Emilija Bratož iz novomeške izpostave. Dodaja, da je ta » beg kadra« poleg kriznega razloga tudi posledica pred leti dereguliranih izobrazbenih pogojev za zaposlovanje v gostinstvu, ko strežno osebje in natakarji niso potrebovali gostinske izobrazbe. Ta panoga je tako postala možnost mnogim, tudi študentom, da so prišli do večjega ali dodatnega zaslužka. Po mnenju Bratoževe taki zaposleni in delavci preko študentskega servisa v branži v tej krizi niso ostali.
Matej Kosten, ki v Kočevju vodi Mestno kavarno, je vseh svojih 5 zaposlenih v času zaprtja lokalov poslal na čakanje. »Bil sem eden redkih, ki ni odpuščal,« pove. Za odhod v drugo branžo se je v času zaprtja družbe odločila ena študentka. Kljub temu, da v kultni kavarni nimajo težave s kadrom, je vsesplošna slika s kadrom kritična.
Konec oktobra je Turistično-gostinska zbornica Slovenije opozorila pristojno ministrstvo in nanizala zajeten kup možnih rešitev. Med drugim je zbornica apelirala, da se gostinske poklice uvrsti med deficitarne. Na seznam deficitarnih poklicev, bi se po mnenju zbornice morali uvrstiti vsaj kuharji, natakarji, hotelski receptorji in poklic sobarja. Kako nujno je potrebno najti rešitve, kaže statistika vpisa na srednje in višje gostinsko-turistične šole. Vpis je namreč glede na leto 2019 samo še 25 odstoten. OOZ Novo mesto redno spodbuja vpis v poklicne srednje šole za poklice kuhar, natakar in slaščičar. Med drugim z izvajanjem t. i. Obrtne poti, kjer si otroci lahko ogledajo, kako določen poklic deluje v realnem okolju.
Veliko motivacijo za vpis bi seveda prinesla finančna spodbuda v obliki štipendiranja. Če bi ti poklici bili deficitarni (je le slaščičar), bi lahko tudi za poklice v gostinstvu veljala novost iz novele Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki prinaša nove olajšave pri zaposlovanju (novost je 45 odstotna olajšava).
Če malo pobrskamo po straneh Zavoda za zaposlovanje je jasno, da so potrebe po kadrih v gostinstvu velike, a odločitev za delo v gostinstvu danes spremlja strah, ki ga povzročajo ukrepi, sprejeti čez noč, in toge omejitve.
Kriza tudi na ribniško-kočevskem koncu
»Stanje v panogi je alarmantno, brez pomoči države, brez nadzora sive ekonomije in seveda brez spoštovanja PCT pogojev, še lep čas ni pričakovati okrevanja gostinske panoge,« so jasni na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ribnica. Zbornica sicer združuje podjetnike iz Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka. Pred začetkom epidemije je bilo včlanjenih 12 gostinskih obratov (od tega 1 bar, 1 planinski dom in 10 gostiln).
»Izključno zaradi epidemije ni nihče izmed naštetih zaprl s.p. En primer zaprtja je sicer bil, a je po nekaj dneh zaprtja že odprl s.p. njegov naslednik. Nekaj gostincev je zaradi nenehnih ukrepov, odlokov, PCT pogojev še danes obdržalo samo način osebnega prevzema ali catering, predvsem zaradi pomanjkanja kadra, saj je dosti delavcev v času zaprtja našlo novo zaposlitev,« dodajajo na zbornici.
Gostinstvo je ena izmed panog, kjer beležijo največji upad prometa, saj jim je bilo delo onemogočeno skoraj pol leta. Na zbornici sicer pravijo, da jih je državna pomoč obdržala pri življenju, a stroški so vseeno tako visoki, da investicije niso mogoče. Trije gostinci, ki so vključeni v ribniško izpostavo, razmišljajo o zaprtju, saj jim je promet upadel kar za 80 %.
Od julija, ko je država »zaprla svojo pipo«, težko shaja tudi Mestna kavarna, prizna lastnik Matej Kosten. Težki časi so predvsem za lokale, bare, kavarne in slaščičarne, saj večina izmed njih ne sprejema turističnih bonov. Zaradi preverjanja pogoja PCT v Mestni kavarni beležijo skoraj 60 % upad gostov. »V lokale več ne prihajajo velike družbe, ki so se prej redno zbirale, saj redko v kateri družbi vsi izpolnjujejo pogoje PCT,« pove Kosten in opozarja, da lokali tonejo.
Zabave na »črno«
Statistika kaže, da je bilo v gostinstvu zabeleženih zanemarljivo malo okužb, poudarjajo na zbornici in dodajajo, da gostinci dosledno upoštevajo različne omejitve, hkrati pa so pod budnim nadzorom inšpekcije.
Kljub zaprtju gostiln in barov je želja po druženju ves čas epidemije ostala. Ljudje so se znašli po svoje. Neozirajoč se na prepovedi zbiranja so se družili na raznih privatnih zabavah in v društvenih prostorih, kjer niso upoštevali ukrepov, seveda tudi brez nadzora inšpekcije. »Znani so mnogi primeri, kjer je prihajalo do množičnih okužb,« opozarja sekretarka na OOZ Barbara Nosan. Nosanova dodaja, da bi bilo okužb manj, če bi se zabave in praznovanja ponovno preselili nazaj v gostinske prostore, kjer je možen nadzor.
M.L.
