Bolniška odsotnost, kot smo jo poznali v zadnjih letih, se očitno poslavlja. Po obdobju, ko je bil stik z osebnim zdravnikom pogosto omejen na telefonski klic ali sporočilo prek portala za paciente, se zdravstveni sistem znova vrača k osebnemu pregledu kot ključnemu pogoju za uveljavljanje bolniškega staleža.
Predlagane spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so trenutno v javni razpravi, uvajajo jasnejša in strožja pravila. V večini primerov bo moral bolnik najpozneje četrti dan nezmožnosti za delo osebno obiskati izbranega zdravnika, razen če se bo na delo vrnil že prej. Razlog za spremembe je po pojasnilih ZZZS predvsem dejstvo, da se je v praksi razširilo odpiranje bolniških staležev zgolj na podlagi obvestila zavarovanca, brez neposrednega pregleda.
Takšna ureditev pomeni pomemben odmik od prakse, ki se je utrdila zlasti v času pandemije covida-19. Takrat je veljalo, da bolniki z virozami ali drugimi lažjimi obolenji ostanejo doma in se z ambulantami povezujejo na daljavo, kar je zmanjšalo tveganje za širjenje okužb in razbremenilo čakalnice. Kar je bilo še nedavno razumljeno kot prednost, pa se zdaj vse bolj kaže kot sistemska šibkost.
Na ZZZS poudarjajo, da novi predlog vendarle predvideva izjeme. Osebni pregled ne bo obvezen v primerih večjih operacij, zdravljenja z radioterapijo ali kemoterapijo, imobilizacije uda z mavcem ali v situacijah, ko bi prihod v ambulanto predstavljal tveganje za prenos nalezljive bolezni. Kljub temu bo osebni pregled postal pravilo, odločanje zgolj na podlagi dokumentacije pa izjema.
Spremembe prinašajo tudi več obveznosti za zavarovance.
Razlog za začasno zadržanost od dela bodo morali osebnemu zdravniku sporočiti takoj oziroma najpozneje prvi delovni dan ambulante. Če se bolnik brez utemeljenega razloga ne bo odzval na vabilo na pregled in iz dokumentacije ne bo razvidna potreba po nadaljevanju bolniške, se lahko ta tudi zaključi.
Medtem ko zdravstvena blagajna poudarja nujnost večjega nadzora nad porabo sredstev, zdravniška stroka opozarja na posledice, ki jih takšni ukrepi lahko prinesejo v praksi. Razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino opozarja na dodatno administrativno breme ter nevarnost, da se osebni zdravnik vse bolj spreminja v nadzorni organ. Po njihovem mnenju takšen premik slabša terapevtski odnos s pacientom in dolgoročno spodkopava zaupanje v zdravstveni sistem.
Razprave o novih pravilih se nadaljujejo, soglasja pa za zdaj še ni. Jasno pa je, da se sistem obrača v smer strožjega nadzora, pri čemer bo vprašanje ravnotežja med učinkovitostjo, zaupanjem in dostopnostjo zdravstvene oskrbe ključno za uspeh prihajajočih sprememb.
