Predlagane spremembe, ki vključujejo socialno kapico in nižji DDV, so sprožile ostre očitke o rušenju parlamentarne demokracije. Finančni minister Boštjančič medtem svari pred milijardnim izpadom v proračunu.
Člani skupnega odbora državnega zbora so po šesturni burni razpravi, ki jo je zaznamovala obstrukcija poslancev Gibanja Svoboda, SD in Levice, potrdili predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Odhajajoča koalicija je sejo zapustila zaradi omejitve razprave in zavrnitve javne predstavitve mnenj, medtem ko predlagatelji iz vrst nove parlamentarne večine poudarjajo, da gre za nujne korake za večjo konkurenčnost gospodarstva in nižje davke.
Začetek seje je bil napet že pri vprašanju vključevanja javnosti. Poslanci odhajajoče koalicije so neuspešno predlagali javno predstavitev mnenj, saj predlog posega v kar deset različnih zakonov. Predsedujoči Zvonko Černač iz SDS je predlog zavrnil, kar je sprožilo ostre odzive o škandaloznem izključevanju strokovne javnosti in deležnikov. Lenart Žavbi iz Svobode je opozoril, da so bili s tem spregledani ključni stebri družbe, ki bi morali biti del tako obsežnih zakonskih sprememb.
Kritike so se stopnjevale tudi zaradi mnenja zakonodajno-pravne službe, ki je na 32 straneh opozorila na številne ustavnopravne pomanjkljivosti. Pravniki so izpostavili, da naslov zakona ne ustreza njegovi vsebini, saj gre za trajne sistemske posege in ne nujne interventne ukrepe. Poleg tega so opozorili na tveganje glede dopustnosti referenduma, saj zakon združuje davčne določbe z drugimi vsebinami, kar bi lahko privedlo do ustavno spornega položaja.
Politična retorika je dosegla vrhunec, ko je Tamara Kozlovič iz Gibanja Svoboda izjavila, da je demokracijo zamenjala diktatura, saj so poslancem omejili čas za razpravo na pet minut. Na drugi strani je Aleksander Reberšek iz NSi napovedal prihod novih časov, v katerih bo država ljudem omogočila razvoj njihovega potenciala namesto odvisnosti od socialnih transferjev. Po njegovem prepričanju bo nova gospodarska politika podjetja, ki so se v preteklosti selila v tujino, ponovno privabila v Slovenijo.
Finančni minister Klemen Boštjančič, ki opravlja tekoče posle, je predlog označil za fiskalno tvegan in razvojno neučinkovit. Po vladnih ocenah bi uveljavitev teh ukrepov povzročila približno 1,4 milijarde evrov oziroma 1,4 odstotka BDP izpada v proračunu. Minister je poudaril, da so opozorila pripravile strokovne službe in ne politika, ter izrazil šok nad dejstvom, da predlagatelji teh strokovnih mnenj sploh niso želeli slišati ali upoštevati.
Med predlaganimi ukrepi največ pozornosti vzbuja uvedba socialne kapice pri meji 7500 evrov in znižanje DDV na osnovna živila. Rado Gladek iz SDS je ob tem pojasnil, da socialna kapica ni ukrep za bogate, temveč nujen korak za ohranitev visokotehnološkega kadra v državi. V stranki Resni.ca pa so dodali, da denar, ki ostane pri ljudeh in podjetjih, ne izgine, temveč spodbuja investicije in razvoj, kar zahteva predvsem racionalizacijo državne porabe.
