Na tradicionalnem shodu so poudarili pomen solidarnosti in skupnega delovanja, občina Mirna pa je prejela posebno zahvalo za podporo organizaciji dogodka.
Tradicionalno prvomajsko srečanje na Debencu nad Mirno, ki je letos potekalo že 43. zapored, je privabilo številne obiskovalce, prireditve pa so zaznamovali pozivi k solidarnosti in podelitev posebnih priznanj.
Srečanje je organizirala območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in tako nadaljevala dolgoletno tradicijo. Prvi maj kot praznik dela v Sloveniji uradno praznujemo od leta 1941, na Debencu pa so se sindikati in delavci prvič zbrali štiri desetletja pozneje.
Osrednji nagovor je imela Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije, ki je izpostavila pomen solidarnosti in povezovanja. Poudarila je, da delavci lahko uspešno zagovarjajo svoje zahteve in pravice le, če delujejo povezano, brez delitev. Zbrane sta pozdravila tudi koordinator ZSS Slovenije Igor Iljaš in mirnski župan Dušan Skerbiš.
Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov je županu Dušanu Skerbišu podelila posebno zahvalo. S tem so se mu zahvalili za dolgoletno podporo, pomoč in zanesljivost pri organizaciji prvomajanja. Župan je ob tem spomnil, da je bil prisoten že na prvem srečanju kot funkcionar mladine, letos pa kot župan, kar kaže na njegovo globoko povezanost z dogodkom.
Poleg posebne zahvale županu so na srečanju podelili tudi štiri sindikalna priznanja posameznikom. Prejeli so jih Luka Udovč, Tomaž Ajdnik in Ivanka Rogelj. V imenu Petra Štefaniča je priznanje prevzel Sebastijan Marolt.
Za pester kulturni program so poskrbeli številni lokalni izvajalci. Občinski pihalni orkester Trebnje, ki letos obeležuje 100-letnico delovanja, je pod vodstvom Jerneja Korbarja poskrbel za uvod in prvomajsko budnico, zaplesale pa so tudi Trebanjske mažorete. Mirnski petošolci so pripravili razmislek o pomenu 1. maja, učenci Glasbene šole Trebnje pa so zaigrali, sproščeno druženje pa je zaključil ansambel Dolenjskih 5.
Celotno dogajanje, ki ga je povezovala Petra Krnc Laznik, je potekalo v sproščenem in veseljem vzdušju, polnem glasbe in nasmehov. Srečanje na Debencu tako ostaja pomemben simbol povezanosti in spomin na tradicijo praznika dela v Dolenjski regiji.
Kaj pa pomeni praznik dela za današnjo generacijo Dolenjcev in Belokranjcev, ki se soočajo z novimi izzivi na trgu dela?
