Predlog zakonskih sprememb, ki bi državljanom tretjih držav onemogočil glasovanje na lokalni ravni, je po mnenju pravne službe državnega zbora ustavno sporen.
Slovenska desnica s stranko Resnica v ospredje političnega dogajanja postavlja vprašanje volilne pravice tujcev iz tretjih držav, ki bi jim s spremembo zakonodaje onemogočili glasovanje na lokalnih volitvah. Predlog, ki so ga v parlamentarni postopek vložili poslanci SDS, trojčka okoli NSi in stranke Resnica, je na torkovi izredni seji že dobil zeleno luč za obravnavo po skrajšanem postopku, kar napoveduje hitre zakonodajne premike še pred jesenskim časom. Pobuda bi v praksi pomenila, da državljani držav, ki niso članice Evropske unije, kljub stalnemu prebivališču v Sloveniji ne bi več mogli oddati glasu za župane in občinske svetnike.
Predlagane spremembe zakona o lokalnih volitvah predvidevajo, da bi se pravica do izbire lokalnih oblasti v prihodnje močno omejila. Trenutna ureditev namreč omogoča sodelovanje pri odločanju o lokalnih zadevah vsem tujcem, ki v Sloveniji bivajo stalno, ne glede na njihovo državljanstvo. Predlagatelji rešitve v uradnem dokumentu niso jasno utemeljili razlogov za takšen poseg, kar je v parlamentarnih krogih sprožilo precejšnja ugibanja o dejanskih motivih za tovrstne spremembe tik pred volilnim letom.
Na levici so do predloga pričakovano ostri in predlagateljem očitajo, da gre za poskus načrtnega brisanja dela prebivalstva, ki tradicionalno ne podpira desnih političnih opcij. Po njihovem mnenju takšne poteze nevarno spodbujajo nacionalizem in ustvarjajo nepotreben razkol med prebivalci, ki v lokalnih skupnostih že leta skupaj živijo in delajo. Poudarjajo, da gre pri tem za vprašanje temeljnih demokratičnih standardov, ki bi jih Slovenija s takšno potezo lahko resno ogrozila in se odmaknila od vključujočih praks.
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je v svoji začetni oceni že podala resne zadržke glede ustavne skladnosti predlaganih sprememb. Opozorili so, da za ukinitev že pridobljenih pravic v predlogu ni navedenih nobenih utemeljenih razlogov, kar predstavlja tveganje za kršitev načel pravne varnosti. Kljub tem opozorilom je koalicija ob pomoči glasov stranke Resnica dosegla, da bo državni zbor o zadevi odločal po hitri poti, kar zmanjšuje prostor za širšo strokovno in javno razpravo.
Posebno pozornost v tej zgodbi vzbuja vloga Zorana Stevanovića in njegove stranke Resnica, ki se je ponovno postavila ob bok SDS in NSi. Stevanovićeva podpora ukinitvi volilne pravice za tujce je za marsikoga presenetljiva, sploh ob upoštevanju njegovih preteklih izjav v tujih medijih. Še lani je namreč javno podpiral pobude za priznanje srbske narodnostne skupnosti kot uradne manjšine v Sloveniji, kar se zdi v določenem nasprotju s trenutnim omejevanjem pravic tistih, ki prihajajo iz teh držav.
Poleg vprašanja lokalnih volitev v političnem prostoru odmeva tudi ponujena roka predsednika SDS Janeza Janše, ki naj bi bila po nekaterih ocenah še bolj odprta za dialog kot v preteklosti. Čeprav podrobnosti pogovorov z opozicijo ostajajo nejasne, se zdi, da so nekatere stranke pripravljene na pragmatična zavezništva za dosego specifičnih političnih ciljev. Takšna dinamika v parlamentu nakazuje na intenzivno dogajanje, kjer bodo ideološka vprašanja in vprašanja nacionalne identitete ponovno igrala ključno vlogo pri oblikovanju večine.
V prihodnjih dneh se pričakujejo prvi uradni odzivi tujih predstavništev in nevladnih organizacij za varstvo človekovih pravic, ki skrbno spremljajo slovensko zakonodajno pot. Poslanci bodo morali v okviru skrajšanega postopka hitro pretehtati, ali so argumenti za spremembo volilne zakonodaje dovolj trdni, da bi vzdržali morebitno presojo ustavnega sodišča. Razprava v parlamentarnih odborih bo ključna za razjasnitev, ali gre za premišljeno politično strategijo ali zgolj za odziv na trenutno politično razpoloženje v državi.
Bo Slovenija z omejevanjem volilnih pravic tujcev resnično okrepila svojo lokalno samoupravo ali pa bo s tem zgolj poglobila družbene razlike in se oddaljila od evropskih demokratičnih standardov? Odgovor na to vprašanje bo odvisen od končnega izida parlamentarnega glasovanja, ki utegne trajno zaznamovati lokalno politično krajino. Državljani in prebivalci brez državljanstva zdaj čakajo, ali bo v državnem zboru prevladal argument ustavne pravičnosti ali trenutna politična volja predlagateljev.
