Nova zakonodaja zmanjšuje nabor institucij, ki lahko ustavno izpodbijajo preiskovalne akte, kar v politiki sproža burne polemike o pravni varnosti.
Državni zbor je z 48 glasovi za in 32 proti potrdil novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki prinaša korenite spremembe pri ustavno-sodni kontroli tega nadzornega instituta. Nova ureditev, ki so jo predlagali v strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, močno omejuje krog tistih, ki lahko zahtevajo presojo skladnosti akta o preiskavi z ustavo, saj bo to po novem mogoče le na zahtevo Sodnega sveta ali generalnega državnega tožilca. Sprejem novele je v parlamentarnih dvoranah povzročil oster ideološki razkol, saj opozicija svari pred neustavnostjo in politično motiviranim omejevanjem nadzora.
Predlagatelji zakonskih sprememb so tekom razprave poudarjali, da je bila dosrejšnja ureditev, sprejeta pod okriljem nekdanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, po svoji naravi nesorazmerna. Prepričani so, da je prejšnji sistem omogočal nenehne proceduralne blokade, ki so paralizirale delo preiskovalnih komisij in preprečevale učinkovito razčiščevanje sumov nepravilnosti. Z novimi omejitvami želijo zagotoviti, da se parlamentarne preiskave ne bodo več ustavljale v zgodnjih fazah zaradi dolgotrajnih ustavnih presoj, ki so jih sprožali preiskovanci.
Novela poleg omejitve ustavne presoje uvaja tudi določene oblike sodnega varstva v kasnejših fazah postopka. Preiskovanci bodo imeli po novem možnost vložitve tožbe v upravnem sporu, vendar šele po zaključku celotnega procesa, natančneje v osmih dneh od vročitve končnega poročila. Poleg tega zakon po novem jasno prepoveduje odreditev preiskave o zadevi, o kateri je parlament že sprejel končno poročilo, kar naj bi preprečilo podvajanje postopkov in morebitno politično preganjanje istih akterjev za iste zadeve.
Nasprotniki novele iz vrst Svobode, SD, Levice in Vesne so do sprejetih rešitev izjemno kritični in opozarjajo na nevarnost zlorab. Po njihovem prepričanju odprava varovalk omogoča parlamentarni večini, da popolnoma utiša opozicijo in samovoljno odloča o konfliktih interesov. Izpostavili so tudi problematiko odvzema sodnega varstva za člane komisij, ki bi se znašli v vlogi prič, kar po njihovem mnenju pomeni nevaren poseg v temeljne človekove pravice in svoboščine.
Poseben poudarek v razpravi je bil namenjen tudi obtožbam o prikritih interesih predlagateljev. V opozicijskih vrstah menijo, da je glavni cilj sprememb ustavitev preiskav o obvodnem financiranju določenih političnih strank in z njimi povezanih medijskih hiš. Ker bo o sestavi komisij in njihovih nalogah zdaj v večji meri odločala trenutna politična večina, kritiki svarijo, da bo parlamentarna preiskava postala zgolj orodje za diskreditacijo političnih nasprotnikov, namesto da bi služila ugotavljanju dejanskega stanja.
Pri glasovanju so poleg predlagateljev novelo podprli še poslanci Demokratov in stranke Resni.ca, medtem ko sta se poslanca narodnih skupnosti glasovanja vzdržala. Parlamentarna večina je prav tako zavrnila dopolnilo največje vladne stranke, ki je predlagala enoletni zamik uveljavitve zakona. S tem zamikom so želeli ustavnemu sodišču dati čas za presojo ustavnosti, saj so pobude za takšno preverjanje že uradno napovedane s strani nasprotnikov zakona.
Napoved dneva: Politično dogajanje se bo v prihodnjih dneh preselilo na Ustavno sodišče, kjer se pričakuje vložitev prvih zahtev za presojo ustavnosti novele zakona o parlamentarni preiskavi. Odločitev ustavnih sodnikov bo ključna za prihodnost parlamentarnega nadzora v Sloveniji, saj bo določila mejo med učinkovitostjo zakonodajne veje oblasti in pravno zaščito posameznikov v preiskovalnih postopkih.
Ali bo nova zakonodaja dejansko prinesla večjo transparentnost in hitrejšo razjasnitev političnih afer ali pa bo ustavno sodišče ponovno prisiljeno poseči v zakonodajni postopek in zaščititi načela pravne države? Vprašanje ostaja odprto, odgovor nanj pa bo določil standarde politične odgovornosti za prihodnja leta.
