fbpx
E-UTRIP
Aktualno Gospodarstvo Narava Narava & zdravje Ribnica

Seneni drobir za revitalizacijo mokrotnih travnikov

V občini Velike Lašče območje Nature 2000 zajema šest kvadratnih kilometrov veliko mokrotno dolino. Njen osrednji del se nahaja v okolici vasi Knej in se ob reki Rašici ter njenih pritokih razprostira do Karlovice in Podstrmca. Območje je znano kot Mišja dolina in je varovano predvsem zato, ker je tu življenjski prostor redkih rastlinskih in živalskih vrst, kot so metulj travniški postavnež, močvirski cekinček in divja orhideja Loeselova grezovka. Mestoma se habitatni tip vlažnih travnikov, z rastlino Modro stoško, prepleta tudi s habitatnim tipom bazično nizkim barjem, ki je prav tako ogrožen in ga varujejo s projektnimi aktivnostmi.

Varovanje ogroženih habitatov s projektnimi aktivnostmi

Ena izmed aktivnosti je sajenje senenega drobirja, ki so jo v okolici Kneja izvedli na površini, kjer je do pred nekaj meseci stal jelšev gozd. Pred tridesetimi leti so se tu nahajali mokrotni travniki. V revitalizaciji tega območja so se združili Zavod RS za varstvo narave, zavod Parnas iz Velikih Lašč, Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana -izpostava Velike Lašče in PGD Karlovica.

»Razdrobljene parcele so praviloma največja ovira obljudenosti naših krajev, tudi na velikolaškem je tako. Da bi se lotili tega projekta, smo morali najprej pridobiti dovoljenja številnih lastnikov zemljišč, nato smo posekali drevesa, površino pa mulčili, saj želimo znova vzpostaviti mokrotni travnik oziroma posebni habitatni tip – vlažni travnik z rastlino Modro stožko,« je dejala Metka Starič, direktorica zavoda Parnas.

Ob potokih številni mlini in žage

Ob potokih Mišje doline, na razdalji desetih kilometrov, je svoj čas obratovalo kar 46 mlinov in žag. Tam so številni gospodarji mleli žita in žagali les, ne le z velikolaškega, ampak tudi z ribniškega območja in Blok. Nekoliko obnovljena danes še vedno delujeta mlin in žaga na Rašici, oziroma na Trubarjevi domačiji. »Opuščena košnja in kmetijstvo sta posledica zaraščanja travnatih površin, ki jih sedaj skušamo obnoviti s senenim drobirjem,« je dejal Peter Indihar iz velikolaške izpostave Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana. »Dež je dodobra namočil zemljo, semena bodo vzklila, če pa bo narava naredila svoje, se prve košnje lahko nadejamo že čez nekaj mesecev,« ne dvomi Indihar.

Kaj je seneni drobir?

Preden so se gasilci in domačini, skupaj z organizatorji, podali na sejanje senenega drobirja, jim je Jasna Mulej, koordinatorka projekta Mala barja-Marja o habitatu, ki predstavlja pomembnost ohranjanja manjših mokrišč, povedala še nekaj besed o senenem drobirju. »To je mešanica posušenega cvetja in plodov ter zdrobljenih listov travniških rastlin, ki se nabira na podu senika, kjer shranjujejo seno. Seneni drobir je zakladnica semen avtohtonih rastlin in zato vsebuje pomembno semensko bazo za hitrejšo rast travnika.« Projekt izboljšanja stanja bazičnih nizkih in prehodnih barij se bo nadaljeval v tem letu, na treh lokacijah, poleg velikolaškega še v Osrednji Sloveniji ter na Gorenjskem.

(mgć)

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki