Skladno z Odlokom o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID -19, ki ga je sprejela Vlada RS (Uradni list RS, št. 40/20, 49/20 in 65/20), je bilo začasno prekinjeno izvajanje določenih zdravstvenih dejavnosti (npr. ne-nujne specialistične obravnave, preventivni programi, večina zobozdravstvene dejavnosti, specialistična ambulantna dejavnost…). Začasna prekinitev teh dejavnosti je povzročila izpad realizacije pogodbeno dogovorjenega programa zdravstvenih storitev, kar ima za posledico tudi nižje prihodke izvajalcev. Na ta problem je Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije odločevalce vseskozi opozarjalo in jim posredovalo predloge rešitev.
Reševanje zaostrene likvidnostne situacije
Zaradi nabav opreme in zaščitnih sredstev so imeli javni zdravstveni zavodi v času pandemije tudi višje tekoče stroške, kar je negativno vplivalo na njihovo likvidnost. Dodaten negativen vpliv na likvidnosti je povzročil sprejem urgentnega zakona (v nadaljevanju: ZIUZEOP) , ki je skrajšal plačilne roke dobaviteljem na 8 dni ter podaljšal plačilne roke za kupce na 60 dni. Združenje je takoj odreagiralo z zahtevo po spremembi plačilnih rokov na nivo, ki je veljal pred sprejetjem zakona.
S ciljem reševanja problema likvidnosti je združenje pozvalo ZZZS, da ne glede na obseg realizacije storitev v času pandemije, ohrani nespremenjen način in višino izplačevanja avansov izvajalcem zdravstvenih storitev. Izvajalci so z odobravanjem sprejeli odločitev ZZZS, da se obračun za prvo tromesečje ne izvrši in ZZZS nadaljuje s plačevanjem rednih mesečnih akontacij do izteka polletja.
Za pomoč pri reševanju likvidnostne situacije je Združenje zaprosilo tudi vse tri zavarovalnice, ki ponujajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje (PZZ). Tudi tukaj smo naleteli na pozitiven odziv,
Saj so vse tri zavarovalnice sledile predlogu Združenja in izvajalcem, ki so za to zaprosili, zagotovile avans v višini do 80% mesečnega povprečnega zneska mesečnega računa za leto 2019. Avansi se bodo obračunali oz. vrnili v trimesečnih obrokih v obdobju julij – september 2020. Avans za april je bil, glede na izkazane potrebe nakazan 13-im javnim zdravstvenim zavodom v skupnem znesku 2,2 mio EUR. Enako je Združenje ravnalo tudi v mesecu maju, ko bo avans nakazan 9-im javnim zdravstvenim zavodom v višini 2,9 mio EUR.
Kritje izpada prihodka JZZ v času epidemije
Javni zdravstveni zavodi se zavedajo, da lahko ukrepi za izboljšanje likvidnosti razmere olajšali samo za kratek rok, saj bo najkasneje po izteku leta sledil obračun opravljenih storitev. Zaradi izpada realizacije bodo imeli izvajalci občutno manjše prihodke s strani ZZZS, medtem ko bodo stroški skoraj v celoti ostali (plače zaposlenih, amortizacija…). Združenje odločevalce na to vseskozi opozarjalo in zdi se, da so opozorila tudi dosegla svoj namen.
Navedena problematika, ki so jo, poleg Združenja, izpostavljali tudi nekateri drugi deležniki, je bila upoštevana v noveli ZIUZEOP, v 94. členu citiranega zakona, ki predvideva pokritje stroškov tekočega delovanja izvajalcev iz proračuna Republike Slovenije.
V predlogu tretjega »korona-zakona« je problematika še bolj natančno definirana. Iz predloga izhaja, da se javnim zavodom, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe, iz proračuna zagotovi povračilo sredstev v višini 80 % razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa za leto 2019 in realizirano vrednostjo programa v letu 2020. Menimo, da je to ustrezen ukrep, ki bo prispeval k izboljšanju pogojev poslovanja JZZ v času epidemije.
Kljub preklicu pandemije ostajajo v veljavi številni ukrepi
Kljub temu, da je ob koncu meseca maja v Republiki Sloveniji epidemija uradno preklicana, ostajajo v zdravstvu v veljavi številni varovalni ukrepi, zaradi katerih je dinamika izvajanja zdravstvene dejavnosti povsem drugačna kot pred epidemijo.
Zaradi spremenjenih pogojev dela, ki jih zahteva epidemiološka stroka, je izvajanje programov precej oteženo in zamudno. Izvajalci zdravstvenih storitev uspejo zato obravnavati bistveno manj pacientov, kot so jih v enakem času obravnavali pred epidemijo. Na ta način in z razpoložljivimi kadrovskimi viri, javni zdravstveni zavodi ne bodo uspeli realizirati pogodbeno dogovorjenega obsega zdravstvenih storitev. Poleg slabše dostopnosti in podaljševanja čakalnih dob, bo to imela za posledico tudi nižje prihodke izvajalcev zdravstvenih storitev.
Zaradi zagotavljanja varnosti pacientov in zdravstvenih delavcev, morajo izvajalci organizirati tudi t. i. »COVID-19 vstopne točke«, kjer predhodno triažirajo vse paciente. Gre za nov način organiziranja dela in za nove storitve, ki v splošnem dogovoru niso zajete. Za izvajanje teh storitev zavodi nimajo dodatnega kadra. Velik del dela na vstopnih točkah se opravi tudi v nadurah, kar še povečuje stroške. Torej trenutno javni zdravstveni zavodi tega dodatnega dela in stroškov iz naslova COVID-19 vstopnih točk nimajo poravnanih in prav tako nimajo pokritih stroškov zaradi nabave osebne varovalne opreme, ki je potrebna za zagotavljanje varne obravnave pacientov in varnega dela zaposlenih.
S preklicem epidemije prenehajo tudi učinki, v času pandemije sprejetih interventnih zakonov, zato se postavlja vprašanje, od kod bo zagotovljen vir za pokritje izpada prihodkov in višjih stroškov zaradi spremenjenih pogojev dela tudi po zaključku epidemije. Tretji interventni zakon, ki je v proceduri, bi moral ponuditi ustrezen odgovor tudi na to problematiko.
V zdravstvu se povečujejo že nakopičene finančne težave
Približujemo se polovici leta, Splošni dogovor za pogodbeno leto 2020 pa je še vedno v postopku sprejemanja. Zdravstveni zavodi že pet mesecev poslujejo pod pogoji, ko nimajo zagotovljenega ustreznega pokritja ključnih stroškov, ki jih predvideva zakonodaja in določajo kolektivne pogodbe. Na to problematiko smo že večkrat opozarjali, ob dodatnih problemih se kronične težave samo še stopnjujejo.
Zaradi nespoštovanja zakonodaje in sprejetih kolektivnih pogodb, izvajalci beležijo v letu 2020 velik izpad prihodka:
15 mio € zaradi neupoštevanje višjih dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo po KP,
5 mio € zaradi neupoštevanja višjega regresa v skladu s sprejeto KP,
45 mio € ker ZZZS za kalkulacijo stroškov uporablja nižjo plačno lestvico, kot jo določa KP,
11 mio € zaradi izplačila 2% redne delovne uspešnosti od 01.07.2020 do 31.12.2020,
17 mio € zaradi neupoštevanja valorizacije materialnih stroškov in drugih kalkulativnih elementov v cenah zdravstvenih storitev.
Seštevek izpada prihodkov po navedenih kategorijah presega 100 mio € in je ključni razlog za težave v poslovanju, ki jih izkazujejo tudi preliminarni poslovni rezultati prvega četrtletja tekočega leta.
Kriza je pokazala na pomen in vlogo javnega zdravstva
Epidemija Covid-19 je še dodatno načela že tako oslabljen zdravstveni sistem, zato so poleg urgentnih ukrepov za preživetje epidemije neobhodni tudi sistemski ukrepi, s katerimi bomo zagotovili obstoj in razvoj javnega zdravstva.
Obstoj in pomen javnega zdravstva se je v kriznih razmerah pokazal kot ključen element pri spopadanju z epidemijo. Do podobnih spoznanj so prišli tudi v številnih drugih državah. Tega ne bi smeli spregledati tudi pri načrtovanju prihodnjega razvoja slovenskega zdravstva.
Združenje zdravstvenih zavodov RS Slovenije
