Janez Božič je Posavec, rojen na Notranjskem, ki je pri šestih letih postal Novomeščan. Je gozdar, permakulturnik in naravovarstvenik. V Črešnjicah pri Otočcu na posestvu že več kot dvajset let s prijatelji in družino soustvarja gozdni vrt. Ukvarjal se je z gozdarjenjem in dvakrat prečesal vse gozdove na Dolenjskem in v Beli krajini, in celo nekaj Posavja. Opravljal je tudi delo revirnega gozdarja, zdaj pa piše blog in pripravlja delavnice, na katerih udeležence poučuje o užitnih divjih rastlinah.
Na terenu z udeleženci nabira rastline, iz katerih pripravijo kosilo. Sredi aprila je naštel že kar 32 užitnih divjih rastlin, številka pa proti maju še narašča. Začne se z regratom, čemažem, smrdljivko, koprivo, hmeljem itd. Pravi, da je pri nas skoraj ves plevel užiten, razen tisti, ki ga ne poznamo in je morda strupen.
Kaj si gozdar misli o odstrelu 230 medvedov v letošnjem letu?
Pravi, da je odstrel divjadi zelo gozdarska tematika in da bi o tem morali odločati gozdarji, čeprav se s tem danes ukvarja politika. Pravi, da bi medvedov v gozdu moralo biti kar se da veliko, ostale divjadi pa po potrebi. Danes pa politiki (in tudi kmetje) štejejo, pa se številke divjadi nekako nikoli ne ujemajo.
Leta 1848 v slovenskih gozdovih praktično ni bilo jelenjadi, ki se je potem v stotih letih zelo namnožila. Le ta je potem pojedla vse breste in jelke, zato se gozd ni mogel pomlajevati. Lovci so takrat odstrelili odvečno jelenjad in temu rekli “gnojenje s svincem”.
Drevesa so v gozdu in drevesa so v Novem mestu
Glavni trg je sicer zgodba zase. Najpomembnejši so bili trije topoli nad Kandijskim mostom, ki so bili del originalne Mušičeve zasaditve in arhitekturne ureditve. Pravi tudi, da se starega drevoreda ne bi smelo odstraniti, to bi se moralo ohraniti z obnovo trga. Za novo zasajena drevesa bo potrebno počakati 50 let, da bomo Novomeščani videli, kako dobro bodo rastla.
Janez pravi, da je v Novem mestu dovolj priložnosti za sajenje dreves.
Oreh za Štukljevim spomenikom je bilo Janezu najlepše drevo v Novem mestu, ampak so ga na žalost posekali. Zasaditev novega drevesa v takšnem primeru ne pomaga čisto nič, pravi. Ljudje se zelo navežemo na drevesa in opazimo, ko le ta izginejo, bolj pereč problem pa je izgubljanje zelenih površin, pa ne samo v Novem mestu, temveč tudi v drugih mestih. Predvsem so problem goloseki, ker se potem razraste robinija ali neprava akacija, ki izpodriva avtohtone drevesne vrste.
Bršljan v Bršljinu
Bršljin se imenuje po bršljanu, ki se zelo razrašča v tem predelu Novega mesta, pa tudi drugod. Bršljan na drevesih je neškodljiv dokler ne doseže krošnje, takrat pa uniči drevo, ki se potem pozimi podre, čemur smo bili priča v letošnji zimi, ko je kar precej dreves omagalo pod težo snega.