Premier Robert Golob je včeraj popoldne, dan preden bo predlog Šutarjevega zakona začel parlamentarno pot, predvidene ukrepe prečesal z župani jugovzhodne Slovenije. Ti po prvem vtisu ocenjujejo, da gre za dober premik na področju varnostne problematike, želijo pa si, da v parlamentarni proceduri ne bo okrnjen, je dejal novomeški župan Gregor Macedoni.
Predsednik vlade Golob je na sestanku želel po zadnjem srečanju v Novem mestu, kjer je predstavil smer načrtovanih ukrepov, z župani prečesati določbe predloga Šutarjevega zakona, ki ga je prejšnji četrtek potrdila vlada. “Mogoče imate še kakšno vprašanje ali pa tudi predlog za izboljšave. V tem trenutku je to še možno, tako da je smiselno opraviti dialog tudi z vami in videti, na kateri točki bi stvari lahko izboljšali,” je dejal v uvodnem nagovoru županom.
Med cilji srečanja pa je premier ob začetku navedel tudi pogovor o ukrepih, s katerimi bi lahko storili še dodaten korak k blaženju napetosti med romskim in neromskim prebivalstvom na eni in integracijo romske skupnosti na drugi strani.
Kot je po srečanju dejal novomeški župan Macedoni, so predlagana določila zakona pregledali zlasti z vidika njihove izvršljivosti. “Torej, ko bo ta zakon sprejet in bo prišel v izvedbo organov na terenu, da bo takrat nedvoumen,” je dejal novomeški župan. Kot je pojasnil, namreč “vsi skupaj ugotavljajo, da številne inštitucije, od centrov za socialno delo, tožilstva, sodišč, danes zakonodajo tolmačijo v najmanjši možni meri ali pa celo kršijo obstoječo zakonodajo”.
Predlogi županov so šli predvsem v smer, da je tam, “kjer bi bilo lahko sporočilo napačno”, treba kaznovati storilca že ob prvem prekršku ali kaznivem dejanju, tudi če z milejšo kaznijo. Prav tako si želijo pri ukrepih, ki imajo po predlogu začasno veljavnost, namesto obdobja te veljavnosti, ki bi bilo dve ali tri leta, zapisati notri “do ustreznega sprejetja osnovne zakonodaje”. Želijo si namreč trajnejših rešitev, razumejo pa, da je začasnost vezana na ustavnopravni vidik tega zakona.
Želijo si tudi, da bi bilo čim več ukrepov, ki bi zavezovali tudi v postopkih dela Centrov za socialno delo, avtomatiziranih. “Na žalost je v zadnjih 30 letih ravno stroka iz centrov za socialno delo in ekipa ministrstva za delo vedno zagovarjala, da se mora opraviti individualna presoja primerov. Naše stališče pa je, da ko pride do kršitev pravil skupnosti ali posega v pravice nekoga drugega, mora priti do nekega avtomatizma,” je dejal župan.
Ob tem je Macedoni pravnike, ki opozarjajo na vprašljivo ustavnost zakonov pozval, naj predlagajo rešitve. Je pa pohvalil vzpostavitev intenzivnega dialoga in partnerstva med državno in lokalno ravnjo.
“Želimo si spremeniti slovensko družbo v delu, kjer ne deluje. Verjamem, da so to zapletena, težka vprašanja, pa vendar pričakujem, da bo tudi pravna stroka razumela, kaj so cilji. Če se bomo o ciljih poenotili, moramo iskati pot,” je dodal Macedoni.
Srečanja se je ob predsedniku vlade udeležilo še več drugih predstavnikov vlade, med njimi minister za delo Luka Mesec, notranji minister, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Poklukar, pravosodna ministrica, ki opravlja tekoče posle, Andreja Katič, minister za javno upravo Franc Props in državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v premierjevem kabinetu Vojko Volk. Predstavniki vlade po srečanju izjav niso dajali.
