Vedno pozitiven 37- letni Gregor Kren, letošnji dobitnik naziva najboljši somelje in natakar iz vsake izkušnje skuša pridobiti novo znanje, pa čeprav bi ta izkušnja lahko bila slaba. »Sicer, kolikor le situacija dopušča, perfekcionist, predvsem pa realist,« pravi. Pred kratkim je po izboru Gault & Millau Slovenija prejel naziv »najboljši somelje in natakar za leto 2022«, kar mu je prineslo še dodatno veliko potrditev za preteklo delo, predvsem pa za leta vlaganja v dodatna izobraževanja, ki so terjala tako veliko osebnega časa, kot tudi veliko financ.
Dober natakar mora v prvi vrsti biti človek, mora biti človeški. »Ne bom poudarjal, da mora biti podkovan v svoji stroki in mora videti stvari, ki so za narediti in, da se ga ne opozarja na banalne stvari, ker je to samoumevno,« pravi. In nadaljuje, da mora biti predvsem dober psiholog. Torej znati mora prisluhniti in hkrati ustreči. »Delo natakarja, če lahko povzamem, je v bistvu skorajda zadnja stvar, kar se dela tiče. Je poprej vse drugo. In to je čar dobrega natakarja,« doda. Kot otrok se je vedno predstavljal kot nekega heroja oziroma kot osebo, ki bi pomagala ljudem. Na njegovo srečo pa ni imel preveč bleščečih ocen za na policijsko akademijo, a zadosti velike za na gostinsko šolo. »Čeprav danes je lahko vsakdo že skorajda policaj, a to pustimo. Rekel sem si, da grem na gostinsko, toliko, da imam neko tehnično izobrazbo in potem vidim naprej in izkazalo se je, da sem se odločil prav.«
Po končani srednji šoli je Gregor šolanje nadaljeval na višji gostinski šoli na Bledu. Izkušnje pa je nabiral v Hotelu Astoria in nočni restavraciji Casinoja ter kasneje na Blejskem gradu katerega upravljanje je prevzela Astoria. Služboval je tudi na Gradu Otočec, kjer pa je kmalu zatem dobil povabilo v Gostilno pri Danilu v Retečah, ki je še danes ena izmed boljših restavracij v Sloveniji. Ko je delal na Bledu, je dobil zagon za vinski svet, in se tako vpisal na I. stopnjo sommelierstva pri Društvu Sommelier Slovenija, nato pa se je v Gostilni pri Danilu vpisal na mednarodno šolo WSET pri Robertu Gorjaku. »Ko sem se karierno premikal proti domu, sem sprva nadaljeval pot v Oštariji v Dolenjskih Toplicah ter nato v Hišo Fink, kjer sem trenutno zaposlen.« Trenutno ga čaka še zadnji izpit in tako bo zaključil pot šole WSET in postal eden izmed sedmih najbolje izobraženih na vinski sceni v Sloveniji. »Največ izkušenj mi je definitivno dal Bled in pa Danilo, medtem ko sem se na ostalih lokacijah še dodatno izpilil. Kot nebrušen diamant lahko rečem, s tem, da me skozi leta izkušnje še vedno dodatno malo oblikujejo,« pravi.
Sommelier je vinski poznavalec oziroma oseba kateremu so ne samo vina blizu ampak je izučen, podučen tudi na področju žganih pijač, likerjev, ostalih pijač in pa tudi cigar. Je oseba, ki zna in mora prisluhniti gostu in njegovim željam ter priporočati ustrezno vino k izbrani hrani. »Se pravi, da razume pojem spajanja hrane in pijače.«
Ob vprašanju, kako uživa v svojem poklicu, pravi, da je to zelo težko, a hkrati lahko vprašanje. »Dolgovezil ne bom. Ampak, vsaka kapljica vina ima za sabo zgodbo. In za to zgodbo stoji terroir, človek, tradicija… Spoznavanje teh zgodb, dejstev, ti da vedeti, da kapljica vina, ki je v kozarcu, ni samo »pijača« ampak stvaritev. In s tem rišem nasmehe na obraz,« pravi. In poudari, da je to nekaj najlepšega – deliti svojo srečo in znanje z ostalimi, ki to z veseljem sprejemajo.
Navdušenje nad spajanjem vina in hrane
Lahko bi rekli, da je spajanje hrane in pijače postalo na nek način prava umetnost. Kako pomembna pa je izbira vina pri hrani? »Odgovor je zelo enostaven in po eni strani primerljiv z izbiro oblačil. Medtem ko se kosi oblačil lepo dopolnjujejo in tvorijo neko celoto in vse skupaj popeljejo na neko novo raven, je pri hrani isto. Prava izbira vina pri hrani je poglavitnega pomena. Na eni strani se dotični krožnik, jed povzdigne oziroma jed samo kot tako poudari, hkrati se vidno in hrana zlijeta skupaj in nastane ena poroka oziroma perfekcija okusov in v hrani še toliko bolj uživamo,« pravi. Gregor svojim gostom sprva prisluhne, če pa se mu prepustijo, pa poskusi dati vse od sebe, da jim naredi kulinarično izkušnjo čim bolj prijetno.
Ljubitelj šampanjca
Ob vprašanju, katero vino pa ima on najraje, pravi, da so mu na kožo najbolj pisani šampanjci. »Ne vem, enostavno mi sedejo. Glede na dejstvo, da sem kariero začel na sladkih vinih, sedaj prisegam ravno na nasprotno stran. S tem, da v šampanjcih najdem še tisti poudarek kisline, ki naredi zadevo še toliko bolj pitno.«
Trenutno je zaposlen v Hiši Fink in je zadolžen za celotni nabor vin in žganic, ureditev same vinske karte in pomoč pri digitalni obliki tako vinske karte kot tudi jedilnega lista.
Letos ponovno vinski festival
Vse skupaj se je začelo leta 2016 ko je obiskoval WSET 4 v Avstiji, kjer so ga navdihnili, da je šel v organizacijo festivala. »Videl sem, da na Dolenjskem takega festivala ni in želel sem potrošniku približati svet vin. Ne samo lokalno, tudi iz tujine,« pravi. In tako letos organizira že 6. vinski festival na lokaciji Grmskega gradu. »Lahko rečem, da poleg vseh naših glavnih slovenskih akterjev na sceni in njihovih vin se bo letos lahko pilo tudi pravi šampanjec in okušalo vrsto zanimivih jedi, kot spremljevalni program festivala, različnih ponudnikov hrane iz regije. Kot zanimivost pa bo predvsem velika udeležba različnih vinskih distributerjev vina in ostalih pijač. Ponudba bo zelo pestra.«
In načrti za prihodnost?
»Želja je razširiti festival na še dve lokaciji v Sloveniji in potem znamko festivala širiti tudi v tujino. Sicer pa, glavna želja je oktobra zaključiti šolo WSET, narediti kratek premor in iti potem na še eno šolo v sommelierski smeri, in sicer Court of Master of Sommelier.« A, kot pravi, korak po korak.
K.N.
