Morebitna nova desna vlada bi lahko korenito posegla v slovensko zunanjepolitično doktrino, kar bi pomenilo oster odmik od skupnih usmeritev Evropske unije.
Prvak SDS Janez Janša je v luči morebitnega ponovnega prevzema oblasti napovedal pomembne zunanjepolitične premike, ki bi Slovenijo tesneje povezali z Izraelom in Združenimi državami Amerike. Med ključnimi napovedmi izstopata selitev slovenskega veleposlaništva v Jeruzalem ter revizija oziroma preklic priznanja neodvisne Palestine, kar bi pomenilo popoln obrat od trenutne politike uradne Ljubljane. Takšne napovedi so v mednarodnih krogih že sprožile odzive, hkrati pa odpirajo vprašanja o prihodnji vlogi Slovenije znotraj evropskih institucij.
Janša je svoje namere razkril med obiskom v Izraelu, kjer je na konferenci o antisemitizmu poudaril pomen boja proti sovražnemu govoru in kritiziral trenutno politično usmeritev evropske levice. Po navedbah vplivneža Elija Davida, ki dogajanje aktivno spremlja na omrežju X, Janša slovensko vlado obtožuje uničevanja države v preteklih letih. Napovedana selitev diplomatskega predstavništva v Jeruzalem bi sicer sledila potezam nekaterih drugih držav, a bi hkrati povzročila precejšnjo razpoko v razmerju do skupne evropske varnostne politike.
Stroka opozarja, da bi takšna odločitev kršila dosedanjo prakso držav članic Evropske unije, ki do dosege dogovora o rešitvi dveh držav ohranjajo svoja veleposlaništva v Tel Avivu. Profesor Faris Kočan s katedre za mednarodne odnose na FDV pojasnjuje, da trenutno nobena država Unije nima uradnega sedeža diplomacije v Jeruzalemu. Po njegovem mnenju je takšen korak realno uresničljiv le v primeru, če bi se za podobno potezo odločilo večje število strateških partneric, Slovenija pa bi jim zgolj sledila.
Še več polemik sproža vprašanje preklica priznanja Palestine, ki ga je Slovenija uradno potrdila junija 2024.
Medtem ko so nekateri pravni strokovnjaki, med njimi nekdanji ustavni sodnik Ernest Petrič, pred časom opozarjali, da gre za nepovratno dejanje, ki zavezuje vse prihodnje vlade, se v mednarodnem prostoru pojavljajo drugačni primeri. Kočan izpostavlja prakso, povezano s Kosovom, kjer so nekatere države pod pritiski ali ob spremembah političnih okoliščin že umaknile svoja predhodna priznanja suverenosti.
Stranka SDS je sicer že v preteklem mandatu preko poslanca Žana Mahniča predlagala, da se Jeruzalem prizna kot prestolnica Izraela. Takratni predlogi v državnem zboru niso prejeli zadostne podpore, vendar se zdi, da Janša te načrte zdaj postavlja v ospredje svoje prihodnje zunanjepolitične agende. Zagovorniki teh sprememb verjamejo, da bi to okrepilo strateško partnerstvo z Izraelom, kritiki pa svarijo pred morebitno izolacijo Slovenije znotraj evropskih diplomatskih krogov.
Diplomatski krogi z zanimanjem opazujejo, ali bi takšne napovedi dejansko postale del koalicijske pogodbe v primeru sestave nove desne vlade. Trenutna slovenska diplomacija pod vodstvom ministrstva za zunanje zadeve vztraja pri podpori palestinski državnosti in humanitarni pomoči, kar ustvarja globok ideološki prepad med pozicijo in opozicijo. Vprašanje ostaja, kako bi se na morebitne enostranske poteze Slovenije odzvale arabske države in druge članice Generalne skupščine Združenih narodov.
Danes bodo v političnih krogih odmevale interpretacije teh izjav, saj se pričakujejo odzivi koalicijskih strank, ki bodo verjetno znova poudarile pomen enotne evropske drže. Razprava o prihodnosti slovenske zunanje politike postaja ena osrednjih tem predvolilnega obdobja, saj neposredno vpliva na ugled države v mednarodni skupnosti.
