Na nekaterih odsekih regionalnih cest so na obcestnih stebričkih oziroma smernikih pritrjeni modri odsevniki. Ste jih že opazili? Ali ste se morda vprašali, kaj je njihov namen? Tudi mi smo se, zato smo se odločili, da bomo raziskali, čemu so namenjeni in koliko jih je prisotnih.
Modri odsevniki, ki so pritrjeni na obcestne količke, so del projekta Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), ki ga izvajata Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja in Gozdarski inštitut Slovenije. Namenjeni so odganjanju divjadi, saj so zasnovani tako, da v trenutku, ko jih avtomobilski žarometi obsvetijo, odbijejo svetlobo pravokotno na smer vožnje in tako ustvarijo navidezno svetlobno oviro.
Zakaj modra?
Po tujih raziskavah modra barva na živali deluje opozorilno, saj je v naravi ni prisotne in velja za tujek v okolju. Zato jo živali dojemajo kot potencialno nevarnost in se je izogibajo, zaradi česar divjad običajno ne skoči pred avtomobil.
Kakšni so rezultati?
Glede učinkovitosti postavitve modrih odsevnikov smo se pogovarjali z dr. Boštjanom Pokornim, dekanom Visoke šole za varstvo okolja. V letu 2016 so v sodelovanju še z nekaterimi partnerji na več problematičnih odsekih slovenskih državnih cest ugotavljali tehnično sprejemljivost modrih odsevnikov; spremljali so tudi, kako njihova postavitev vpliva na števila trkov z divjadjo in kakšen bo odziv ljudi (npr. izpostavljenost vandalizmu). Rezultati so bili zelo spodbudni, saj je bilo po namestitvi odvračal za 30 % manj trkov z divjadjo kot prej. Zaradi tega se je DRSI odločila, da v letu 2018 namesti prek 28.300 svetlobnih odvračal (modrih odsevnikov) na več kot 350 km državnih cest. Zaradi pogostih prometnih nesreč na območju Kočevske in Notranjske so se odločili, da bodo tudi tu opremili ceste z modrimi odsevniki, s čimer so začeli v septembru letošnjega leta. Do konca leta 2019 imajo namen opremiti še dva odseka na cesti med Rašico in Čušperkom, a tudi več odsekov med Novo vasjo in Grahovim ter v Loški dolini.
Dejstvo je, da modri odsevniki opravljajo svojo funkcijo le v nočnem času, vendar pa to ni zaskrbljujoče, saj se velika večina vseh trkov z divjadjo zgodi ravno ponoči. Za odvračanje divjadi tudi podnevi pa skrbijo t. i. zvočna odvračala, ki so prav tako nameščena ob cestah, vendar so skrita očem. Marsikdo tako niti ne ve, da so. Skrita so namreč v obcestne smernike (bele stebričke). Z nameščanjem zvočnih odvračal so začeli že leta 2006 na območju Velikih Lašč, Štalcerjev in Livolda, ki veljajo za bolj obremenjena območja z nesrečami z divjadjo. Tudi rezultati spremljanja učinkovitosti zvočnih odvračal so bili izredno pozitivni, saj je po njihovi namestitvi število trkov z divjadjo upadlo za kar 50 do 60 % v primerjavi s preteklim stanjem. Kljub vsemu pa jih nameščajo le v najbolj kritičnih območjih, saj zvočna odvračala predstavljajo precej večji finančni strošek.
Omeniti velja še, da so bili na cesti Škofljica-Kočevje v sklopu Life DinAlpBear projekta že nekaj let nazaj postavljeni trije pari t. i. dinamičnih prometnih znakov (pri Turjaku, Ortneku in Jasnici). Ko boste ob cesti opazili veliko črno tablo, podobno takšni, ki navadno beleži hitrost ali sporoča omejitev, le da bo ta tabla popolnoma prazna, vedite, da se nahajate v območju, kjer so prehodi velikih vrst sesalcev, tudi medveda, še posebej pogosti. Ti znaki se aktivirajo s pomočjo senzorjev vzdolž ceste, katere žival ob prečkanju sproži, ob sprožitvi pa se na črni tabli pojavi znak za nevarnost trka z divjadjo.
Kje in koliko modrih odsevnikov lahko še pričakujemo?
Odločitev o tem, kje in koliko modrih odsevnikov in zvočnih odvračal bo v bodoče še postavljenih, je v pristojnosti naročnika projekta, tj. Direkcije RS za infrastrukturo, ki je po mnenju g. Pokornega za tovrstne projekte zelo odprta in zainteresirana, da bi v to smer delovali še naprej. Ceste pa bodo z odvračali opremljene le na odsekih, ki so najbolj problematični, nikakor pa ni smiselno opremljati vseh cest v celoti. Tako bo učinek mnogo večji, kot če bi bile opremljene vse ceste; če ne drugega že zaradi voznikov, ki so pri vožnji v conah z lahko opaznimi modrimi odsevniki sedaj nekoliko bolj previdni.
Kakšen odziv je pričakovati s strani udeležencev v prometu, bo pokazal čas. Nekateri so mnenja, da modra barva v prometu deluje moteče, saj so navajeni na rdečo in belo. Spet drugi so mnenja, da modra barva deluje nekoliko bolj pregledno, predvsem v času nočne vožnje, saj snop svetlobe ustvari daljši domet svetlobe, zaradi česar so potrebe po prižiganju dolgih luči manjše. V primeru, da bo ukrep pomembno prispeval k zmanjšanju nevarnosti trkov z divjadjo, verjamemo, da bodo odzivi ljudi pozitivni.
M. K.