Z jesenjo pridejo hladna jutra, meglena dopoldneva in krajši dnevi – z njimi pa tudi prva skušnjava, da iz omare potegnemo bunde, kape in rokavice. A čeprav se zdi, da poletje kar čez noč zamenja zima, prehitro seganje po zimski opravi telesu ne dela usluge.
Prehod med poletjem in zimo je pomemben čas prilagajanja. Telo se mora postopno navaditi na nižje temperature in manj sončne svetlobe. Če ga prehitro zavijemo v preveč toplih oblačil, mu odvzamemo možnost, da se samo nauči uravnavati toploto. Posledica so pogostejši prehladi in slabša odpornost, saj telo postane občutljivejše na mraz, ko ta zares nastopi.
Zato je v jesenskih dneh bolje izbrati slojevit način oblačenja – več tanjših slojev, ki jih lahko čez dan prilagajamo glede na temperaturo. Tako se izognemo prekomernemu potenju, ki v kombinaciji z vetrom hitro vodi v prehlad.
Pomembno je tudi gibanje na prostem. Čeprav so jutra hladna, svež zrak krepi dihala in spodbuja cirkulacijo. Telo se tako utrjuje in se pripravi na zimske pogoje. Gibanje, tudi v hladnejšem vremenu, pomaga ohranjati toploto in hkrati izboljšuje razpoloženje, ki ga lahko v tem obdobju hitro zmoti pomanjkanje svetlobe.
Starši se v tem času pogosto sprašujejo, kako obleči otroke. Pravilo je preprosto: otrok naj bo oblečen približno tako kot odrasel, ki mu je udobno. Če se otrok med igro poti ali ga nenehno zebe, pomeni, da je oblačil preveč ali premalo. Pretirana zaščita s toplimi bundami in kapami, ko temperature še niso zimske, ni potrebna – veliko bolje je, da se telo samo nauči prilagajanja.
Pravi trenutek za zimsko bundo je, ko se dnevne temperature spustijo pod deset stopinj in ko nas kljub več slojem oblačil začne resnično zebsti. Do takrat pa naj bodo dovolj tople jopice, vetrovke in slojevita oblačila, ki jih lahko po potrebi dodajamo ali slečemo.
Če telesu pustimo, da se postopno prilagodi, bo zima, ko pride, manj naporna. Malo svežega zraka, zmernost pri oblačilih in vsakodnevno gibanje – to so preprosti načini, da ostanemo zdravi tudi v času med poletjem in zimo.
