Klopi, tako majhni, a tako nevarni. Če nam je všeč ali ne so klopi naša realnost, predvsem v spomladanskih mesecih. Potikajo se po goščavah, celo v mestnih parkih ali na domačih vrtovih. Zato je prav, da se zavedamo, kakšno nevarnost lahko predstavljajo in kako preprečiti, da bi prišlo do nepotrebnih nezaželenih posledic ob morebitnem stiku z njimi.
Klopi so najaktivnejši spomladi, ko se temperature dvignejo nad ničlo, ter jeseni. Največ jih je zaznati na obrobju gozdov, na leskovih in drugih grmovjih ter v nizki gozdni podrasti. Med iglavci jih je običajno nekoliko manj. Kljub večji pojavnosti v gozdovih se nikakor ni potrebno odpovedati sprehodom v gozdovih in drugod v naravi, temveč je predvsem potrebno, da se dobro zaščitimo. Kako? V nadaljevanju …
Proti boleznim s cepljenjem
Klopi veljajo za prenašalce kar nekaj neprijetnih bolezni, izmed katerih kot najhujša velja klopni meningitis (oz. strokovno meningoencefalitis), ki lahko huje prizadene možgane. Dobra novica je, da se proti tej bolezni lahko cepimo.
V prvem letu cepljenja moramo prejeti več odmerkov, nato pa cepivo obnavljamo vsakih 5 let. Cepivo je primerno že za otroke od prvega leta naprej in se priporoča vsem, predvsem pa tistim, ki se več gibljejo v zunanjem okolju, v naravi in gozdovih.
Ali se lahko cepimo proti klopnemu meningitisu, če smo nedavno prejeli cepivo proti Covidu-19?
»Cepljenji se ne izključujeta, le ustrezne časovne razmake je treba urediti med posameznimi odmerki. Priporoča se 4 tedne, najmanj pa dva tedna razmika med posameznimi cepljenji,« pojasnjuje direktorica ZD Kočevje Polona Vidič Hudobivnik.
Poleg klopnega meningitisa klopi prenašajo tudi lymsko boreliozo, za katero pa žal ni cepiva. Pojavnost te bolezni je v primerjavi z ostalimi državami prav v Sloveniji zelo velika, saj nikjer drugje na svetu ni tako verjetno, da nas bo klop okužil z borelijo, kot prav pri nas. Okuženi klopi so prisotni po vsej Sloveniji, zato previdnost ni odveč.
Uporabimo repelent
Za preventivo pred bližnjim stikom s klopom lahko poskrbimo tudi z uporabo repelentov, ki jih s svojo kemično strukturo in izrazitim vonjem odganja stran. Vendar pa je zaščita učinkovita le določen čas, nekje do dve uri, zato jo je potrebno neprestano obnavljati, v kolikor po naravi pohajkujemo dlje časa. Moramo pa se zavedati, da tovrstna zaščita ni 100 %, zato je potrebno tudi redno pregledovati telo.
Pregledujmo telo
Najbolj učinkovito sredstvo v boju proti klopom je ravno temeljito pregledovanje telesa. Najbolje čim prej po sprehodu v naravi, v vsakem primeru pa vsaj pred spanjem. Poleg tega je tudi priporočljivo, da po vsaki turi damo v pranje vsa oblačila, ki smo jih imeli na sebi in jih očistimo na dovolj visoki temperaturi. Dodatna preventiva nikoli ne škodi.
V kolikor najdemo prisesanega klopa, ga nemudoma odstranimo. Nekateri ga namažejo z oljem ali celo zobno pasto, vendar pa stroka to odsvetuje. Najbolje ga je odstraniti kar s pinceto ali nohti, vendar moramo paziti, da mu telesa ne odtrgamo od glave. Če pa se to zgodi, moramo glavo izbezati z iglo, v nasprotnem primeru je potrebno poiskati zdravniško pomoč.
Nosimo svetla oblačila
Nihče ne ve, ali gredo klopi resnično raje na temnejša oblačila kot na svetlejša. A dejstvo je, da na svetlih oblačilih klope veliko lažje opazimo. Tako si lahko že med sprehodom v naravi vsake toliko pregledamo, ali morda mali nepridipravi že lezejo in si iščejo pot do hrane. Najbolje je, da smo oblečeni v dolge hlače in rokave, s čimer jim otežimo stik s kožo.
Predvsem pa ne zganjajmo panike!
Ko na koži opazimo klopa, ne zganjajmo panike. Vsak klop nas še ne bo okužil z borelijo ali meningitisom. Če ga odstranimo v nekaj urah, je zelo verjetno, da tudi, če bi bil klop okužen, se le-ta ne bo prenesla na telo, kajti do okužbe pride šele po kakšnem dnevu. V vsakem primeru pa je po odstranitvi klopa dobro nekaj dni opazovati dotično mesto, če bo prišlo do kakšnim sprememb. V kolikor se pojavi kolobarjasta ali podobna rdečina ali če se slabo počutimo brez očitnega razloga, je potrebno nemudoma obiskati zdravnika, ki bo predpisal zdravljenje z antibiotiki. Nezdravljenje namreč lahko privede do resnih zdravstvenih težav.
V resnici so plezalci
Klopi ne skačejo, letijo ali padajo z dreves, ampak na žrtev ponavadi zlezejo z vrhov trave ali grmičevja. So zelo občutljivi na dražljaje, zato že na daleč zaznajo prisotnost človeka ali psa, ki ga potem tudi zasledujejo.
Obstaja jih več kot 100 vrst
Na svetu je več kot 850 vrst klopov, ki so geografsko pogojene. Pri nas sta najbolj razširjena ježev in gozdni klop.
Prisesajo se s slino
Klopova slina deluje kot cement, kar je razlog, da je klopa tako težko odstraniti.
M.K.