Medtem ko Zdravstveni dom Novo mesto in okoliški zavodi opozarjajo na preobremenjenost pediatričnih ambulant, v Krškem s prihodom novega kadra še vedno sprejemajo mlade paciente, tudi iz Dolenjske regije.
Številni starši v Novem mestu se že več kot pol leta soočajo z negotovostjo, saj so po odhodu pediatrinje dr. Tanje Verščaj njihovi otroci ostali brez izbranega osebnega zdravnika, nadomestna ambulanta pa ne nudi dolgoročne rešitve za osnovno zdravstveno varstvo, opozarja bralka portala Mestnik.si.
Problem pomanjkanja pediatrov v državi ni nov, na Dolenjskem pa se razmere zaostrujejo. V. d. direktorice Zdravstvenega doma Novo mesto Alenka Simonič razume stisko staršev, a poudarja, da imajo kljub 12 zaposlenim pediatrom, med katerimi so trije specializanti, vse ambulante že zdaj preobremenjene in presegajo predpisane kvote. Za lajšanje razmer se dogovarjajo z upokojenim pediatrom in sodelujejo z zunanjimi izvajalci.
Za zagotavljanje dostopnosti zdravstvene obravnave v Novem mestu prednostno obravnavajo nujna in akutna stanja. Otroke dnevno prerazporejajo po preostalih ambulantah in v nadomestni ambulanti. V zadnjem obdobju so k zdravnikom družinske medicine preusmerili okoli 500 otrok, starejših od 19 let, da bi ustvarili več prostora za mlajše paciente.
Tudi Zdravstveni dom Trebnje se spopada z izrazito obremenjenostjo treh pediatrinj, ki prav tako presegajo povprečne obremenitve na državni ravni. Opredeljujejo le sorojence že vpisanih otrok, a v. d. direktorice Elizabeta Žlajpah zatrjuje, da noben otrok ne ostane brez zdravstvene oskrbe, vključno s preventivnimi pregledi in cepljenji. Obetajo si, da se jim bo prihodnji mesec pridružil nov specializant pediatrije, kar bo omogočilo ponovno opredeljevanje pacientov, vendar žal opažajo skromno zanimanje mladih zdravnikov za to področje.
V Zdravstvenem domu Metlika sta dve pediatrinji polno zasedeni in ne sprejemata novih pacientov, z izjemo novorojenčkov iz občine Metlika. Direktorica Duška Vukšinič pojasnjuje, da sta se v preteklosti, dokler zmogljivosti niso bile polne, obračali tudi na starše otrok iz drugih občin.
Presenetljivo pa je stanje v Zdravstvenem domu Krško, kjer je po besedah direktorja Matjaža Merharja situacija ugodnejša. Z zaposlenimi štirimi pediatri v polnem obsegu in eno pediatrinjo z manjšim obsegom trenutno presegajo potrebe in še vedno opredeljujejo paciente, vključno z novorojenčki. V zadnjem času opažajo tudi velik porast pacientov iz Dolenjske, zlasti iz Novega mesta in Šentjerneja.
Zdravstveni dom Krško se je odzval na povečane potrebe in prilagodil delo; pediater tako zaradi uporabnikov iz Dolenjske zdravstveno postajo Kostanjevica obiskuje dvakrat na teden, kar se že odraža na vpisu novih pacientov. Kljub prizadevanjem posameznih zdravstvenih domov so vsi sogovorniki enotni: pomanjkanje pediatrov je širši nacionalni problem, ki zahteva sistemske ukrepe države, učinkovitejše načrtovanje specializacij in privlačnejše pogoje za delo v primarni pediatriji. Ali bo država prisluhnila pozivom zdravstvenih domov in zagotovila dolgoročno rešitev, da noben otrok ne bo ostal brez izbranega pediatra?
