V Sloveniji je bilo lani zbranih skupno 1,07 milijona ton komunalnih odpadkov oziroma tri odstotke več kot predlani. Količina zbranih mešanih komunalnih odpadkov se je povečala za 11 odstotkov, količina zbrane plastike in plastične embalaže pa za devet odstotkov. Količina zbranih kosovnih odpadkov je upadla za desetino.
Skupno je bilo v Sloveniji lani zbranih 10,9 milijona ton odpadkov oziroma sedem odstotkov manj kot predlani, od tega je bilo 80 odstotkov gradbenih odpadkov, je danes objavil statistični urad.
Količina odpadkov, predvidenih za predelavo in odstranjevanje, se je lani zmanjšala za 18 odstotkov. Za recikliranje je bilo predvidenih 2,4 milijona ton odpadkov oziroma skoraj četrtino manj kot leta 2023. Po drugi strani je bilo za četrtino več odpadkov predvidenih za sežig v energetske namene.
Za zasipanje je bilo predvidenih skoraj 6,2 milijona ton odpadkov oziroma 17 odstotkov manj, za odlaganje pa 164.000 ton odpadkov oziroma 13 odstotkov manj.
Med odloženimi odpadki so komunalni predstavljali skoraj 42 odstotkov. Ločeno zbranih je bilo tri četrtine komunalnih odpadkov, kar sta dve odstotni točki manj kot leto prej. Četrtino teh sta drugo leto zapored predstavljala papir in papirnata embalaža, z odstotno točko manjšim deležem so sledili biorazgradljivi odpadki.
V zadnjem lanskem četrtletju je bilo zbranih 2,8 milijona ton odpadkov oziroma 19 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej. Razlika je po navedbah statističnega urada skoraj izključno posledica zmanjšanja količin gradbenih odpadkov. Še večji upad, za četrtino, so zaznali pri količinah predelanih odpadkov.
Za recikliranje je bilo predvidenih 680.000 ton odpadkov oziroma skoraj 30 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej, pri čemer so se količine odpadkov, predelanih v bioplinarnah, zmanjšale za več kot petino, tiste v kompostarnah pa povečale za pet odstotkov.
Količina odpadkov, predvidenih za sežig v energetske namene, je narasla za desetino, medtem ko je bilo za zasipanje predvidenih pol milijona ton manj odpadkov, kar predstavlja skoraj četrtinski upad. Prav tako se je za petino zmanjšala količina odpadkov, predvidenih za odlaganje.
Količina zbranih komunalnih odpadkov je bila z 265.000 tonami manjša za pet odstotkov, čeprav je bilo mešanih komunalnih odpadkov 13 odstotkov več. Največji upad so statistiki zaznali pri kosovnih odpadkih, katerih količina se je zmanjšala za skoraj polovico, prav tako je bilo manj stekla in steklene embalaže (za 19 odstotkov) ter lesa in lesene embalaže (za 15 odstotkov).
Ločeno zbranih je bilo skoraj tri četrtine vseh komunalnih odpadkov. Med temi sta največji delež obsegala papir in papirnata embalaža (26 odstotkov), sledili so biorazgradljivi odpadki (23 odstotkov) ter mešana in sestavljena embalaža (15 odstotkov).
