Medtem ko se Demokrati in SDS usklajujejo o vsebini koalicijske pogodbe, stranka Resnica zavrača vnaprejšnje podpise za mandatarja.
Pogajanja za sestavo nove slovenske vlade pod vodstvom Janeza Janše prehajajo v ključno fazo, kjer glavno vlogo igrata Anže Logar in njegova stranka Demokrati. Čeprav so izhodišča za koalicijsko pogodbo že pripravljena v 20 točkah, Logar poudarja, da vstop v koalicijo ostaja pogojevan z jasno politično voljo za korenito reformo pregona korupcije. Medtem ko se osrednji akterji usklajujejo za zaprtimi vrati, v parlamentarnih kuloarjih vre zaradi morebitnih kadrovskih sprememb in vprašanja, kdo bo v novem mandatu sploh še predstavljal resnično opozicijo.
Anže Logar je razkril, da so Demokrati pripravili vsebinski dokument, ki po obsegu spominja na osnutke, s katerimi je v preteklosti operiral Robert Golob. Kljub temu prvi mož Demokratov opozarja, da proces usklajevanja še zdaleč ni končan in da bo za dokončen dogovor potrebnih vsaj še deset dni intenzivnih pogovorov.
Njegova ekipa šestih poslancev ostaja enotna, čeprav neuradne informacije namigujejo na določene zadržke nekaterih članov glede ponovnega sodelovanja s SDS. Logar te dvome zavrača in poudarja, da so kljub ideološki raznolikosti znotraj ekipe trenutno povsem usklajeni.
Osrednji steber pogojevanja Demokratov predstavlja vzpostavitev polnokrvnega specializiranega tožilstva za pregon korupcije, znanega pod kratico SKOK. Brez sistemskih sprememb na področju sankcioniranja koruptivnih dejanj Logar ne vidi možnosti za stabilno sodelovanje v prihodnji izvršilni oblasti. To vprašanje bo po njegovih besedah tisto, ki bo odločilo o usodi koalicije, saj zahtevajo jasna zagotovila, da bo nova vlada to področje prednostno obravnavala. Strategija SDS in NSi za zdaj ostaja skrita javnosti, saj se obe stranki vzdržujeta komentarjev o poteku pogovorov.
Pomemben kamenček v mozaiku sestavljanja večine predstavlja tudi stranka Resnica pod vodstvom Zorana Stevanovića. Čeprav se Stevanović v veliki meri strinja s predlaganimi izhodišči SDS, pa pod predlog za mandatarja Janeza Janšo ni pripravljen prispevati vnaprejšnjih podpisov. Po njegovem prepričanju bo glasovanje v državnem zboru samo po sebi pokazalo dejansko podporo, zato ne vidi potrebe po formalnem zavezovanju opozicijske stranke pred samim aktom odločanja. Takšna drža odpira vprašanja o dejanski trdnosti Janševe podpore, ki trenutno računa na 46 glasov.
Odnosi med strankami, ki se potegujejo za vpliv v parlamentu, so dodatno napeti zaradi razdelitve mest v nadzornih komisijah. Luka Mesec iz Levice opozarja na nevarnost, da bi stranka Resnica, ki odkrito koketira s koalicijo, zasedla mesta, rezervirana za opozicijo. Takšen scenarij bi po mnenju Levice onemogočil učinkovit nadzor nad oblastjo, predvsem v komisijah, kot sta Knovs in komisija za nadzor javnih financ. Stevanović te obtožbe zavrača in meni, da gre zgolj za užaljenost uveljavljenih političnih akterjev, ki izgubljajo svoje pozicije.
Poleg političnih vsebin se obetajo tudi tektonski premiki v strokovnem aparatu državnega zbora. Po dvanajstih letih se z mesta generalne sekretarke poslavlja Uršula Zore Tavčar, ki je bila v treh mandatih ključna figura v ozadju parlamentarnega dogajanja. Stevanović je za njeno naslednico že predlagal pravnico Špelo Ocvirk, kar označuje kot rezultat iskanja strokovnega in politično neoporečnega kadra. Zore Tavčarjeva medtem ne izključuje možnosti, da bo svojo profesionalno pot nadaljevala v političnih vodah, vendar podrobnosti o svoji prihodnosti še ne razkriva.
V prihodnjih urah se pričakuje nadaljevanje diskretnih srečanj med predstavniki SDS in Demokratov, kjer bodo poskušali zbližati stališča glede reforme pravosodnega sistema. Ti pogovori bodo ključni za razjasnitev dileme, ali bo Logarjeva stranka dejansko postala uradni del vlade ali bo njena podpora ostala projektna.
Politična šahovnica v prestolnici se tako vztrajno spreminja, pri čemer se zdi, da bodo o stabilnosti prihodnje vlade odločale predvsem vsebinske podrobnosti in ne zgolj ideološka sorodnost. Ali bo Logarju uspelo uveljaviti svoje stroge pogoje glede pregona korupcije, ali pa se bo moral podrediti večjemu koalicijskemu partnerju v zameno za izvršilno moč?
