Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je letošnjo nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo namenilo režiserki in scenaristki Maji Weiss. Priznanje ji bodo podelili v četrtek v Slovenski kinoteki, kjer bodo istočasno razglasili tudi prejemnike nagrad Štigličev pogled za izjemno režijo ter prvič podelili nagrado papirnati avion za scenarije avdiovizualnih del.
Maja Weiss sodi med ustvarjalke, ki so slovenski film ne le soustvarjale, temveč ga premikale naprej. Njena več kot 35-letna ustvarjalna pot pomeni mnogo več kot bogat opus – pomeni prelomnice. Kot prva režiserka v samostojni Sloveniji je posnela celovečerni igrani film Varuh meje in vstopila v prostor, ki je bil takrat izrazito moška domena. Film je doživel mednarodni uspeh: na Berlinalu je prejel nagrado Manfreda Salzgeberja za najbolj inovativen evropski film, Weiss pa je prejela vesno za režijo in nominacijo Evropske filmske akademije.
Če je z igranim filmom orala ledino, je z dokumentarnim delom ustvarila enega najmočnejših opusov v slovenski kinematografiji. Velja za najbolj plodovito slovensko dokumentaristko. Film Cesta bratstva in enotnosti je bil na festivalu IDFA uvrščen med tri najboljše dokumentarne filme v tekmovalnem programu celovečernih digitalnih filmov. Njeni dokumentarci, med njimi tudi mednarodno odmevna dela, ustvarjena s Tomom Križnarjem, so bili nagrajeni po svetu, med drugim tudi z nagrado Amnesty International.
Njeno ustvarjanje zaznamujeta izrazita etična drža in občutljiv odnos do družbenih tem. Kamera Maje Weiss nikoli ne beži pred človekom – niti takrat, ko je pogled najtežji.
To potrjujejo filmi, kot so Fant, pobratim smrti, Židi na Slovenskem, Odkrivanje skritega spomina Angele Vode in Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, za katerega je lani prejela nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo. V avtobiografskem dokumentarcu My Way 50 pa je kamero z iskrenostjo in humorjem obrnila tudi proti sebi.
Filmografija Maje Weiss obsega več kot 50 naslovov, prikazanih na več kot 150 festivalih doma in v tujini. Njeno delo razkriva izjemen razpon – od igranega psihotrilerja do intimnega filmskega eseja, od biografskega portreta do politično angažiranega dokumentarca. Ob tem že desetletja deluje tudi kot pedagoginja in mentorica, vodi filmske delavnice za otroke in mlade ter je soustanoviteljica produkcijske hiše Bela film.
Po 46 prejetih nacionalnih in mednarodnih nagradah zdaj prejema še priznanje za življenjsko delo – kot avtorica, ki slovenskemu filmu ni dala le vsebine, temveč tudi glas, širino in pogum.
