Dogodek Moč v rožnatem – zgodbe poguma in podpore v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto je obiskovalcem ponudil vpogled v osebne zgodbe, strokovno znanje in družbeno razpravo o pomenu preventive, zgodnjega odkrivanja raka dojk in drugih rakov ter podpore ženskam, ki se soočajo z diagnozo. Dogodek je pripravila informacijska točka EUROPE DIRECT Novo mesto, ki deluje v okviru Razvojnega centra Novo mesto, v sklopu rožnatega oktobra, mednarodnega meseca osveščanja o raku dojk.
Jana Koteska iz Ribnice je z obiskovalci delila svojo osebno zgodbo, ko je kot 26-letna študentka zbolela za rakom dojk. Poudarila je, da je v času bolezni verjela vase in v svojo moč, ter izpostavila pomen skrbi zase, kot govori tudi letošnje geslo rožnatega oktobra Ne pozabi nase. Danes svojo izkušnjo deli predvsem z namenom osveščanja in preventive. Posebej je poudarila pomen podpore, ki jo je prejela s strani združenja Europa Donna Slovenija, ki že skoraj tri desetletja ženskam z rakom dojk nudi psihosocialno pomoč, osvešča javnost in deluje kot zagovorniška organizacija. Predsednica združenja Darja Molan je ob tem poudarila, da v zadnjem času posebno pozornost namenjajo tudi obdobju vračanja žensk na delo po zdravljenju, saj gre za zahteven proces, ki pogosto ostaja prezrt. Poleg rožnatega oktobra je letos združenje dodalo še vijolični september, mesec osveščanja o rakih rodil, oba pa združilo pod skupnim geslom Ne pozabi nase.
Katja Kovše z Onkološkega inštituta Ljubljana je predstavila presejalni program DORA, ki omogoča zgodnje odkrivanje sprememb na dojkah, in ženske pozvala, naj se na vabila na mamografijo odzovejo. Kot je poudarila, je zgodnje odkrivanje ključ do uspešnega zdravljenja, koristi presejanja pa so neprimerljivo večje od strahov, ki jih nekatere še vedno čutijo. Da so tovrstni programi izjemno pomembni, je potrdila tudi Doroteja Kuhar, predsednica Društva za boj proti raku Dolenjske in Bele krajine ter sodelavka NIJZ, ki je izpostavila pomen vseh treh presejalnih programov – SVIT, DORA in ZORA – in dodala, da se ženske nanje zelo dobro odzivajo, medtem ko so moški pri sodelovanju v programu SVIT še vedno manj odzivni.
Dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je ob tem poudarila, da so slovenski presejalni programi prepoznani kot primer dobre prakse tudi na evropski ravni. Evropska unija si namreč s Načrtom za boj proti raku prizadeva, da bi bile možnosti za preživetje in kakovost življenja po bolezni primerljive v vseh državah članicah. Ob tem EU sofinancira tudi cepljenje proti HPV in številne druge preventivne programe.
Pogovor, ki ga je povezovala Anja Hlača Ferjančič, je spodbudil obiskovalke, da so delile tudi svoje izkušnje in poudarile pomen preventive, rednih pregledov in skrbi zase, ker je moč, kot so dejale, največkrat prav v tem, da se pravočasno poslušamo in ukrepamo.
