Policisti so v okviru nacionalne preventivne akcije Mikromobilnost, ki je pretekli teden potekala pod okriljem Agencije za varnost prometa in policije, poostrili nadzor nad kolesarji ter vozniki električnih skirojev. Rezultati kažejo, da kršitev ne manjka, med najbolj skrb vzbujajočimi pa ostaja vožnja pod vplivom alkohola.
Policisti so med akcijo obravnavali 705 kolesarjev in pri njih odredili 454 preizkusov alkoholiziranosti. Ugotovili so skupno 374 kršitev cestnoprometnih predpisov, pri čemer so v 204 primerih izrekli opozorilo. Osem kolesarjev je vozilo pod vplivom alkohola.
Pod drobnogledom so bili tudi vozniki električnih skirojev, pri katerih so policisti zaznali 144 kršitev predpisov. Med pogostejšimi nepravilnostmi je bila nepravilna uporaba prometnih površin, zaradi česar so zabeležili 40 kršitev. Tudi med vozniki e-skirojev alkohol ostaja težava. Policisti so odredili 162 alkotestov, šest jih je pokazalo prisotnost alkohola.
Akcija je bila usmerjena predvsem v večjo varnost kolesarjev ter odkrivanje in preprečevanje najpogostejših kršitev voznikov koles in električnih koles. Z višjimi temperaturami in lepšim vremenom je teh udeležencev v prometu vse več, s tem pa narašča tudi tveganje za nesreče.
Podatki za lansko leto kažejo, da se je varnost kolesarjev poslabšala. Zabeleženih je bilo skoraj 1400 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji, pri čemer so jih kar 58 odstotkov povzročili sami. Na slovenskih cestah je umrlo osem kolesarjev, kar je dvakrat več kot leto prej.
Hude poškodbe je utrpelo 238 kolesarjev, lažje pa 971. Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč ostajajo neprilagojena hitrost, vožnja v napačno smer in neupoštevanje pravil o prednosti.
Posebej izstopa tudi starostna struktura udeleženih. Največ prometnih nesreč so povzročili oziroma v njih sodelovali kolesarji v starostni skupini med 45. in 54. letom, najhujše posledice pa so bile med starejšimi od 65 let. V tej starostni skupini je lani umrlo pet kolesarjev.
