V peti izvedbi nacionalne pobude Polni zagona, kolesarimo v službo je letos sodelovalo skoraj 2700 kolesarjev, povezanih v 221 ekip, in 167 delodajalcev. To je najboljši rezultat doslej. Skupaj so prevozili blizu 407.0000 kilometrov in med drugim pokazali, da lahko ena poskusna vožnja s kolesom na delo postane navada, so sporočili organizatorji.
Močno je zraslo tudi ekipno sodelovanje. Letos se je v izziv vključilo 221 ekip, kar je 64 več kot lani oz. skoraj 41-odstotno rast. Še izrazitejši je bil odziv delodajalcev. Registriranih jih je bilo 167 oz. 98 več kot lani. Njihovo število se je tako povečalo za skoraj 142 odstotkov oziroma na več kot 2,4-kratnik lanskega rezultata.
“Letošnja izvedba je pokazala, da pobuda ni več samo naš projekt, ampak postaja skupna zgodba udeležencev, ekip, podjetij in občin. Ljudje so jo vzeli za svojo. Sami povezujejo sodelavce, snemajo vsebine, pripravljajo interne izzive in z nami delijo zgodbe, ki navdihujejo tudi druge,” je zapisala Nela Halilović iz IPoP – Inštituta za politike prostora, ki poleg ministrstva za infrastrukturo in energetiko ter Urbanističnim inštitutom Slovenije organizira projekt.
Te osebne izkušnje imajo po njenih besedah pogosto večji učinek kot splošni argumenti o zdravju, okolju ali prihranku. “Ko nekdo pove, da je zaradi ekipe prvič začel kolesariti na delo in da mu to zdaj izboljša začetek dneva, postane sprememba veliko bolj predstavljiva in dosegljiva,” je ponazorila.
Med kraji, kjer je pobuda letos dobila posebno močan zagon, po pojasnilih organizatorjev najbolj izstopata Novo mesto in Maribor, ki sta zabeležila skokovito rast števila kolesarjev in se zavihtela na vrh med slovenskimi občinami.
Mobilni v Novem mestu
“Novo mesto se je z izjemnim rezultatom uvrstilo na skupno drugo mesto – tako po številu sodelujočih kot po njihovem deležu glede na število prebivalcev. Velike zasluge za to ima Regijski center mobilnosti Jugovzhodna Slovenija, ki je pobudo intenzivno predstavljal na terenu, aktivno vključeval lokalne delodajalce ter z njimi pripravil privlačne video vsebine o kolesarskih navadah zaposlenih,” so navedli.
Približno podvojitev števila kolesarjev pa so zabeležili v Mariboru, ki se je s tem uvrstil na tretje mesto med vsemi slovenskimi občinami. Po lanskem drugem mestu za Rušami pa je prvo mesto po deležu sodelujočih prebivalcev letos spet osvojila Ljubljana.
Da kolesarjenje na delo nikakor ni omejeno le na največja urbana središča, pa po navedbah organizatorjev dokazujejo odlični rezultati manjših občin, kot so Trzin, Žiri, Ruše in Komenda. “Ključ do uspeha so pogosto prav dejavni lokalni delodajalci,” so poudarili. Kot odličen primer so navedli podjetje M Sora v Žireh in več sodelujočih podjetij v Rušah.
Ob tem so dodali, da letos prvič nobena slovenska regija ni ostala brez sodelujočih. Koroška, Goriška, Savinjska, Obalno-kraška, Posavska, Pomurska in Primorsko-notranjska regija so svoj delež kolesarjev več kot podvojile.
Med delodajalci pa je po številu sodelujočih kolesarjev prvo mesto osvojila Krka, sledijo pa Novartis, policija ter ministrstvo za finance s Finančno upravo RS. Med najaktivnejšimi so bili tudi Institut Jožef Stefan, Petrol in Hella Saturnus Slovenija.
“Lestvice so jasno pokazale, kako velik vpliv imajo podjetja na potovalne navade zaposlenih. Z ureditvijo kolesarnic, garderob, z internim spodbujanjem in ekipnimi izzivi lahko prihod na delo s kolesom iz izjeme postopoma postane vsakdanja praksa. Navdušen posameznik namreč hitro okuži svojo ekipo, zagnana ekipa pa lahko premakne celotno organizacijo,” so sklenili organizatorji.
