Konec šolskega leta prinaša zaključne ocene, izpite, predstavitve, dodatne naloge in pogosto tudi občutek strahu, da bo kaj zamujeno ali premalo pripravljeno. Učenci in dijaki so v tem obdobju pod pritiskom, da dosežejo čim boljše rezultate, kar lahko sproži intenziven stres – bodisi zaradi pričakovanj sami pri sebi bodisi zaradi pričakovanj staršev in učiteljev.
Stalna napetost lahko vodi v nastanek tesnobe, motenj spanja, težave s koncentracijo, fizične težave (glavoboli, prebavne motnje) ali depresivna stanja. Zlasti za občutljivejše učence – na primer tiste z anksioznimi osebnostmi ali slabšimi učnimi veščinami – je takšna obremenitev izjemno zahtevna .
Raziskava med več kot 5.100 otroki in mladostniki je pokazala, da 17 % jih vsaj enkrat na teden težko zaspi, 14 % čuti nervozo, 13 % je razdražljivih – stanje po epidemiji covida-19 je po ocenah še slabše.
Šolski stres je povezan s pričakovanji staršev in učiteljev – dekleta so posebej občutljiva na fiziološke in psihološke simptome.
Razlike med spoloma in starostnimi skupinami
Dekleta pogosto zaznavajo večjo stopnjo stresa, ki se pokaže v obliki tesnobe, nezadostnega apetita in koncentracije, fantje pa se stres odzivajo bolj vedenjsko – izostajanje, zanemarjanje učenja. Stres raste z leti šolanja – najmočnejši so simptomi pri devetošolcih in dijakih, ki se bližajo maturam ali sprejemnim izpitom.
Ali starši in družinski vzorci vplivajo?
Starševska pričakovanja pogosto povečajo pritisk, posledično se poveča obremenjenost otrok . Hkrati so otroci danes izpostavljeni še dodatnim pritiski, kot so družbena omrežja, primerjanje z vrstniki in strah pred prihodnostjo. Starši se dolgoročno odločajo, da mladostniki živijo dlje doma, kar lahko vodi v težje osamosvajanje in več družinskih napetosti.
Kratkoročno večji stres lahko preraste v kronično tesnobo, motnje spanja ali depresivne motnje. Dolgoročne posledice so lahko nizko samospoštovanje, strah pred neuspehom ali izogibanje zahtevnim situacijam v prihodnosti – vse, kar zmanjšuje razvojno blagostanje mladih.
Da preprečimo prehod teh stisk v travme, je nujno graditi podporne okolje doma in v šoli, pa tudi na sistemski ravni. Šele takrat bodo zaključna obdobja ne le izziv, ampak tudi priložnost za rast.
