Medtem ko se ob misli na gozd pogosto pojavi strah pred medvedom, pozabljamo, da nas resna nevarnost lahko doleti že na lastnem dvorišču. Klopi so pri nas vse pogostejši, njihove ugrize pa mnogi podcenjujejo – pogosto do trenutka, ko pride do zapletov.
V Sloveniji so klopi razširjeni skoraj povsod – v gozdovih, parkih, travnikih, pa tudi na domačih zelenicah, vrtovih in igriščih. Povzročajo lahko hude bolezni, med katerimi sta najpogostejši lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Prva lahko resno prizadene sklepe, živčevje in srce, druga pa povzroči vnetje možganov ali možganskih ovojnic, s tveganjem za trajne posledice ali celo smrt.
Zaradi milejših zim, večje populacije gostiteljskih živali in podnebnih sprememb se sezona aktivnosti klopov podaljšuje in njihova prisotnost narašča tudi v urbanih okoljih. To pomeni, da nevarnost ni več vezana le na gozdne sprehode, temveč na vsakodnevne dejavnosti: delo na vrtu, igro otrok, sprehod s psom ali piknik za hišo.
Največja težava je v tem, da je ugriz klopa pogosto neopazen. Ko enkrat pride do prenosa okužbe, je zdravljenje dolgotrajno, pri meningoencefalitisu pa pogosto ni učinkovitega zdravila – obstaja zgolj zaščita v obliki cepljenja.
Statistični podatki kažejo, da je lymska borelioza najpogostejša vektorsko prenosljiva nalezljiva bolezen v Sloveniji. V letih od 2014 do 2023 je bilo letno prijavljenih nekaj manj kot 3.000 do preko 7.000 bolnikov z lymsko boreliozo. V letu 2023 je bilo prijavljenih 2.514 bolnikov, od tega 54 % žensk in 46 % moških. Večina bolnikov je bila prijavljena kot eritema migrans (99,2 %), precej manj pa kot prizadetost centralnega ali perifernega živčnega sistema ali prizadetost sklepov zaradi okužbe z Borrelio burgdorferi.
Klopni meningoencefalitis je prav tako resna bolezen, ki lahko pusti trajne posledice. V zadnjih desetih letih je bilo v Sloveniji letno prijavljenih povprečno 105 primerov klopnega meningoencefalitisa. V letu 2023 je bilo prijavljenih 63 primerov, kar je manj od povprečja predhodnih 20 let (približno 178 prijav letno). Večina prijavljenih bolnikov s klopnim meningoencefalitisom (95 %) je bila hospitalizirana, zabeležili pa so tudi eno smrt zaradi te bolezni.
Zato je pomembna preventiva. Po vsakem bivanju v naravi ali delu na prostem je treba pregledati telo, zlasti mehke in tople predele. Priporočljivo je tudi nošenje dolgih oblačil, uporaba repelentov in redno košenje trave. Proti klopnemu meningoencefalitisu se je možno cepiti, kar je pri otrocih in rizičnih skupinah še posebej priporočljivo.
