V Sloveniji so letos našli kar nekaj gnezd orientalskega sršena. Orientalski sršen prihaja iz območja Bližnjega vzhoda, jugozahodne Azije in severne Afrike. Zaradi podnebnih sprememb in intenzivnega mednarodnega prometa se v zadnjih letih širi tudi proti severu in zahodu. V Grčiji, Italiji, na Cipru in na Madžarskem ga že redno opazujejo, zdaj se je pojavil tudi pri nas so sporočili s slovenske čebelarske zveze.
Novo vrsto sršena prepoznamo po rdečkasto-rjavem telesu z intenzivno rumenim obrazom in značilnim rumenim pasom na zadku. Po velikosti je nekoliko manjši od evropskega sršena, vendar zaradi svoje obarvanosti in vedenja hitro pritegne pozornost. Gnezdi v naravnih votlinah, zidovih, podstrešjih in celo pod zemljo. Najbolj aktiven je v toplem in suhem vremenu, kar ustreza njegovemu izvornemu okolju.
Orientalski sršen je vsejed in prilagodljiv plenilec. Njegova prehrana vključuje različne žuželke, med katerimi so tudi čebele, kar predstavlja potencialno grožnjo za čebelarstvo. Napade lahko posamezne čebele ali v skupini vdira v panje, kjer pobije čebele in odnese njihove ličinke. Poleg tega je tudi mrhovinar in ga pogosto privabljajo ostanki mesa, rib ali sadja, kar pomeni, da ga je mogoče srečati tudi v urbanem okolju, na tržnicah in pri smetnjakih.
Za človeka orientalski sršen praviloma ni posebej nevaren. Njegov pik je boleč, a razen v primeru alergije redko povzroča resne zdravstvene težave. Kljub temu je potrebna previdnost, zlasti v bližini gnezda, saj sršeni lahko postanejo agresivni, če se počutijo ogrožene. V primeru suma na prisotnost orientalskega sršena je priporočljivo obvestiti strokovne službe in se izogniti samostojnemu odstranjevanju gnezda.
Ob upoštevanju njegove razširitve in vedenja je jasno, da lahko orientalski sršen v prihodnosti predstavlja dodatno obremenitev za že tako ogrožene čebelje populacije in lokalne ekosisteme. Zato je pomembno, da javnost zna prepoznati to vrsto, jo ločiti od drugih sršenov in razume njeno vlogo v okolju. V Sloveniji že deluje spletna platforma za prijavo invazivnih vrst, kjer lahko ljudje posredujejo fotografije in lokacije opaženih osebkov.
M. G.
