Toplo in vlažno spomladansko vreme je že spodbudilo dvoživke, ki so hibernirale v gozdovih, na pot do voda, potokov in mlak. Slovenske žabe so zaščitene in so na rdečem seznamu ogroženih vrst. Na žalost jih veliko število konča pod kolesi avtomobila in ker so žabe pomemben člen prehranjevalne verige in del ekosistema, jim prostovoljci Društva za zaščito živali Novo mesto pomagajo prečkati ceste.
Odzvi letos nekoliko večji
“Prostovoljci za prenašanje dvoživk se lahko preštejemo na prste obeh rok in nas je definitivno premalo. Je pa odziv letos nekoliko večji od lanskega leta, tako da smo optimistični, da se nas bo v prihodnjih letih nabralo dovolj, da bomo res kvalitetno lahko pokrili vse lokacije,” pove Lina iz DZZŽNM. V okolici Novega mesta so tri lokacije, kjer veliko dvoživk prečka cesto: Otočec v bližini osnovne šole, pod podvozom avtoceste, relacija od Podgore proti Straži ter med Gor in Dol. Sušicami. Obveščeni so bili tudi o drugih lokacijah, kjer se selijo dvoživke: Zavratec pri Škocjanu, Mirna Peč od avtoceste proti šoli in pa okolica Žužemberka. Prostovoljci se vsak dan sproti dogovarjajo, kdaj in kam bodo šli. “Sam potek selitve je odvisen od vremena, žabice so aktivne, če je zvečer okoli 10°C in tudi ponoči nad ničlo, ustreza pa jim dež oziroma vlaga,” pove Lina.
Še vedno bodo vztrajali s prenašanjem čez cesto
Kot nam pove Lina obstajajo tudi drugi ukrepi, s katerimi se zmanjša število povoženih dvoživk, in sicer varovalne ograje in tuneli za prehod pod cestami. A vse to je velik finančni zalogaj, zato bodo za enkrat vztrajali s prenašanjem čez ceste. Da zmanjšamo število povoženih dvoživk pa lahko naredimo sami kot vozniki, in sicer z zmanjšanjem hitrosti na nevarnih odsekih.
Če se odločite pomagati, se jim javite
Obvezna oprema prostovoljca na terenu je primerna obutev in primerna oblačila, kresničke, še bolje pa odsevni jopič, svetilka in vedro. “Zaželjeno je, da se nam prej javite na info@dzzz-nm.si ali v zasebno sporočilo na naši facebook strani, da se lažje organiziramo in pokrijemo čim več lokacij,” poudari Lina.
K.N.
Fotografije so iz osebnega arhiva DZZŽNM.
