Pik žuželke nikoli ni prijeten, včasih pa je lahko tudi življenjsko ogrožajoč. Še posebej previdni morajo biti alergiki in starši majhnih otrok. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zaradi pika žuželk vsako leto poišče zdravniško pomoč kar okoli 16.700 ljudi, od teh jih 150 potrebuje bolnišnično zdravljenje, v zadnjih šestih letih pa so bili zabeleženi trije smrtni primeri po piku čebele, ose ali sršena.
Čeprav marsikdo meni, da čebelji pik boli bolj, velja ravno obratno – osji piki so običajno bolj boleči. Ose ob piku ne puščajo žela v koži, kar pomeni, da lahko pičijo večkrat zapored.
Prva pomoč ob piku:
hladen obkladek (led ali zamrznjena zelenjava),
antihistaminska krema za zmanjšanje srbenja in vnetja,
razredčen vinski kis, ki nevtralizira alkalno sestavo osjega strupa.
Kaj pa, če vas piči čebela?
Čebela ob piku pusti želo, ki ga je treba čim prej odstraniti – a ne s stiskanjem, saj to lahko v telo sprosti še več strupa.
Priporočeno je:
želo nežno postrgati z nohtom ali pinceto,
rano sprati s hladno vodo in nanesti ledeni obkladek,
uporabiti pasto iz sode bikarbone in vode, ki omili kislino v strupu,
ranjeni ud dvigniti nad srce, da se zmanjša oteklina.
Kdaj je pik nevaren?
Piki postanejo resna nevarnost, če pride do hude alergijske reakcije (otekanje obraza, težko dihanje, omotica), če žuželka piči v usta, jezik ali žrelo, kar lahko oteži dihanje, če pride do anafilaktičnega šoka – v tem primeru je potrebna takojšnja medicinska pomoč.
V 63 % primerov gre za pike nestrupenih žuželk, v preostalih 37 % pa za čebele, ose ali sršene. V bolnišnicah zdravijo predvsem hude reakcije po pikih os, čebel in sršenov – kar 76 % hospitaliziranih primerov.
Med najbolj ogroženimi so otroci in mladostniki, zato naj bodo starši še posebej pozorni pri igri na prostem.
Če veste, da ste alergični na pike žuželk, imejte vedno pri sebi adrenalinski avtoinjektor (Epipen) in obvestite bližnje, kako ravnati v sili. Tudi ostali pa ne pozabite – primerno ravnanje po piku lahko prepreči hujše zaplete.