Prva akcija Mladinskega odseka PD Krka Novo mesto je bila izpeljana v soboto, 18. 1. 2020, na pohodu po Karlovški poti v občini Šmarješke Toplice. Zbralo se je 28 pohodnikov, od tega 8 mladih. Pot smo začeli ob 8.30 v Šmarjeških Toplicah.
Jože Karlovšek je bil rojen v Šmarjeti. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, na gradbenem oddelku Tehnične srednje šole v Ljubljani je maturiral z odličnim uspehom. Kot gradbenik je bil uspešen v več podjetjih. Po drugi svetovni vojni je poučeval na Gradbeni srednji šoli v Ljubljani. Jože Karlovšek je bil gradbenik po izobrazbi, po duši pa umetnik. Napisal je več knjig. Njegova velika ljubezen je bila stara podeželska arhitektura, slovenski ornamenti in mitologija. Na pohodu smo spoznali naravne in kulturne spomenike, ki so navdušili že Jožeta Karlovška.
Vodnik Jože Perše nas je sicer na pohodu najprej opozoril na izvir tople vode, ki pod topliškim kompleksom omogoča preživetje lotosa, ki je pri nas sicer neobičajna rastlina, saj ne preživi zime. V jezercu je mogoče opaziti tudi želve in različne ribe.
Pot smo nadaljevali do ruševin gradu Štrlek. Jože nas je podučil o zgodovini gradu in opozoril na način gradnje, da ruševine kljubujejo času že cela stoletja. V začetku 13. stoletja sta grad skrivoma zgradila Rudolf in Friderik z gradu Slepčjek pri Mokronogu. Freisinškega škof je zahteval, da grad porušijo, vendar je takrat imel to posest v fevdu koroški vojvoda Ulrik III. Slednji se je leta 1267 fevdu odpovedal v korist bratoma, ki jima je škof dovolil imeti ta grad, Rudolf in Friderik pa sta morala obljubiti, da se bosta poboljšala.
Ko smo se podali naprej po poti, smo opazili močvirnato področje in jez, ki so ga na potoku zgradili bobri, ki so odlični gradbeniki. Bobri so sicer zaščitene živali, ki imajo kar nekaj posebnosti. Prepoznamo ga po njegovih dveh značilnih sekalcih, plavalni kožici med prsti na zadnjih nogah in predvsem po ploščatem ter luskastem repu. Bobri imajo tudi nekaj anatomskih posebnosti v prebavilih in grlu. Tehtajo tudi več kot 30 kg, zato jih uvrščamo med druge največje glodavce na svetu. To so napol vodne živali, ki imajo vsestransko oblikovano telo. Zelo zanimiv je bobrov močno prilagojen rep, njegovi nalogi pa sta plavanje in krmiljenje. Ko se bober potaplja, ravno tako prilagodi svoje telo. Najprej zapre sluhovod in nosnici ter s posebno mreno prekrije oči. Takoj za jezikom bober skupaj stisne grlo, tik za sekalci pa zoži svoje ustnice. S tem načinom prilagoditve bober brez težav dela in gloda pod vodo. Zaradi telesa so bobri v vodi zelo hitri in okretni. Malce drugače pa je z njimi na kopnem. Na kopnem so počasnejši in manj okretni. Z močnimi zadnjimi plavalnimi nogami in kratkimi sprednjimi nogami se bober namreč po kopnem težko premika. Če se bober na kopnem prestraši, se hitro požene v vodo, od koder okretno splava v svoje gnezdo, ki ima vhod pod vodo.
Pot smo nadaljevali proti Brezovici. Nasmejali smo se njihovemu kamnu za vremensko napoved in voznemu redu na avtobusni postaji. Na poti proti gomili smo lahko opazovali cvetoče telohe. Obiskali smo Gorenjo vas in ‘Konec sveta’. Pot smo nadaljevali skozi Cerovec, Zdravce, Nemški hrib ter si ogledali še enega od bobrišč ob potoku Radulja. Skoraj verjeti nismo mogli, da tako obglodajo drevesa in oklestijo debele vrbe. Zanimivo nam je bilo prečenje zamrznjenega močvirja pod vasjo Vinica. Pot smo v veselem vzdušju nadaljevali do Šmarjete, kjer smo si ogledali cerkev svete Marjete in se končno podali proti izhodiščni točki v Šmarjeških Toplicah.
Vsi smo bili zadovoljni in srečni, da smo dan preživeli v naravi, da smo izvedeli toliko novih stvari, saj je Jože res živa enciklopedija. Z obljubo, da se na pohodih še srečamo, smo se malo po eni popoldne počasi razšli.
Andreja Bartolj Bele, PD Krka Novo mesto