Razstavljena halštatska čelada, najdena v Novem mestu, je bila ob priložitvi v grob obredno poškodovana, kar je bil edinstven običaj na Dolenjskem in je zdaj na ogled v Dolenjskem muzeju.
Bronasta halštatska čelada, najdena v Novem mestu, ni le dragocena arheološka najdba, temveč s svojimi nenavadnimi poškodbami priča o edinstvenih obredih, ki so zaznamovali pokope elit starejše železne dobe na Dolenjskem, in je zdaj na ogled v Dolenjskem muzeju.
Starejša železna doba, ki je trajala med 8. in 4. stoletjem pred našim štetjem, je bila ključno obdobje za oblikovanje evropske družbe in kulture. V tem času je Dolenjska na območju Slovenije prevzela vodilno vlogo, predvsem zaradi taljenja železove rude, uspešne trgovine z železnimi izdelki in vzpona razslojene družbe z elitami.
Halštatski knezi so bili pripadniki vrhnjega razreda železnodobne skupnosti, za katere so bili prestižni uvoženi predmeti, kot so posoda in čelade, pomembni atributi pokojnikov. Bronaste čelade tega tipa so poimenovane po Negovi v Slovenskih goricah, kjer so v 19. stoletju odkrili kar 26 takšnih primerkov, vendar pa je največ čelad istega tipa v Sloveniji doslej bilo najdenih prav na Dolenjskem.
Predstavljena bronasta čelada, ki meri 28 centimetrov v premeru in 20 centimetrov v višino, je bila odkrita v bogatem bojevniškem grobu LXVI/3 na Kapiteljski njivi v Novem mestu. Poleg čelade so v grobu ležali še dolga železna sulična ost, dva noža, železna pasna garnitura in uvožena okrašena lončena posoda. Sama čelada je okrašena z vtisnjenimi ovali in koncentričnimi krožci ob robu kalote in na spodnji strani krajca.
Čelada je imela perjanico pritrjeno na najvišji del z bronastima nastavkoma, na spodnji strani krajcev pa sta se ohranili zanki za pritrditev jermena. Najbolj zanimive so poškodbe na kaloti, ki niso nastale v boju, temveč so bile povzročene obredno z bojno sekiro ob priložitvi čelade v grob. Ta običaj je bil, kot kažejo najdbe, edinstven za Dolenjsko, saj so vse čelade iz tamkajšnjih starejših železnodobnih grobov poškodovane na tak način, medtem ko drugje najdene čelade takšnih poškodb nimajo.
Novo mesto je pomembno najdišče, saj so tam odkrili prav vse tipe čelad, ki so bile v uporabi v starejši železni dobi. Ta konkretna čelada je druga najdena negovska čelada na Kapiteljski njivi in skupno tretja v Novem mestu. Trenutno je na ogled v Dolenjskem muzeju, kot del razstave ‘Knežja gomila 66’, in sicer do konca junija.
Obisk razstave v Dolenjskem muzeju ponuja edinstven vpogled v življenje in verovanja elit starejše železne dobe na Dolenjskem. Morda nam prav tako nenavadni obredi, ki so jih izvajali naši predniki, razkrivajo več o njihovem razumevanju posmrtnega življenja in pomenu statusa kot katerakoli druga najdba?
