Slovenija se pripravlja na devete lokalne volitve, ki bodo sredi novembra določile novo vodstvo slovenskih občin za prihodnja štiri leta.
Slovenija stopa v novo volilno obdobje, saj bo predsednik državnega zbora Zoran Stevanović predvidoma v prihodnjem tednu uradno razpisal lokalne volitve. Čeprav je datum glasovanja na podlagi zakonodaje že vnaprej določen za tretjo nedeljo v novembru, bo uradni razpis sprožil stroge roke za volilna opravila. Volivci bodo tako 15. novembra v 212 občinah izbirali župane in člane občinskih svetov, v primeru potrebe po drugem krogu pa se bodo na volišča znova odpravili 29. novembra.
Zakon o lokalnih volitvah jasno določa časovni okvir, v katerem se izvajajo redna glasovanja za občinska vodstva. Predsednik državnega zbora mora volitve razpisati v juliju tistega leta, ko se izteče štiriletni mandat aktualnim županom in svetnikom. Od trenutka uradnega razpisa do same izvedbe glasovanja mora preteči najmanj 60 in največ 90 dni, s čimer se zagotovi dovolj časa za kandidacijske postopke in predvolilno kampanjo.
Prihajajoče volitve bodo devete v zgodovini samostojne države in četrte zapored, ki bodo potekale v trenutni sestavi 212 občin. Statistični podatki preteklih let kažejo, da so župani v večini občin izvoljeni že v prvem krogu, pogosto pa gre za ponovne izvolitve dosedanjih vodij. Na zadnjih volitvah je bil v kar 165 občinah rezultat znan že po prvem krogu, v 51 primerih pa se je za župansko mesto potegoval le po en kandidat.
Letošnja volilna tekma prinaša nekatere zakonodajne novosti, ki jih je prinesla novela zakona iz leta 2024. Prvič bodo morali županski kandidati, ki kandidirajo s podporo volivcev, zbrati podpise najmanj enega odstotka volilnega telesa v svoji občini. Ta prag je postavljen med minimalno 30 in maksimalno 1000 podpisi, kar nekoliko spreminja pogoje vstopa v volilno tekmo v primerjavi s prejšnjimi ureditvami, ki so temeljile na odstotkih zadnje volilne udeležbe.
Politična krajina na lokalni ravni se sicer vse bolj nagiba k neodvisnim listam in posameznikom, ki niso neposredno povezani z velikimi parlamentarnimi strankami. Leta 2022 je bilo na takšen način izvoljenih kar 141 županov, kar potrjuje trend odmika od klasične strankarske politike v lokalnem okolju. Kljub temu mnogi t. i. neodvisni kandidati ohranjajo določeno stopnjo strankarske podpore ali pretekle pripadnosti, kar bo opazno tudi pri napovedanih vnovičnih kandidaturah v mestnih občinah, kjer namero za nov mandat izkazuje večina aktualnih županov, vključno z ljubljanskim Zoranom Jankovićem.
Razvoj dogodkov pa bi lahko dodatno zapletla pobuda za zakonodajni referendum, ki se nanaša na vprašanje volilne pravice tujcev iz tretjih držav. Vladajoča koalicija je namreč predlagala spremembe, ki bi to pravico omejile, kar je sprožilo zbiranje 40.000 podpisov za razpis ljudskega glasovanja. To zbiranje se bo začelo septembra, kar pomeni, da bi vprašanje volilne zakonodaje lahko ostalo predmet širše politične razprave vse do jesenskih dni.
Napoved dneva: Danes in v prihodnjih dneh bodo župani po Sloveniji začeli pripravljati odloke za razpis volitev v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, ki morajo po zakonu potekati sočasno z glavnimi volitvami. Politične stranke in neodvisne liste bodo v tem času intenzivno določale svoje kandidatne liste in strategije za nagovarjanje volivcev pred uradnim začetkom teka rokov za volilna opravila.
Ali bodo prihajajoče lokalne volitve prinesle korenite spremembe v občinskih vodstvih ali pa bodo volivci ponovno stavili na kontinuiteto preverjenih obrazov? Odgovor bo znan sredi novembra, ko bodo prešteti glasovi vseh 212 slovenskih občin, do takrat pa lahko pričakujemo dinamično politično poletje in jesen.
