Hitrost in dostopnost sta ključni pri nudenju nujne medicinske pomoči. Na razgibanem terenu Slovenije, kjer so nekateri kraji od večjih bolnišnic oddaljeni debelo uro nujne vožnje, je helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP) pogosto edina možnost za pravočasno oskrbo kritično bolnih in poškodovanih pacientov. Vendar pa sistem v Sloveniji še vedno ni optimalno urejen. Čeprav v nekaterih državah že vrsto let uspešno deluje mreža baz HNMP, Slovenija pri tem zaostaja za državami, kot so Češka, Poljska in Romunija in mnoge druge. Na tem področju si že vrsto let prizadevajo tudi zdravstveni delavci, med njimi Primož Velikonja, vodja satelitskega urgentnega centra Kočevje za področje ZN, ki opozarja na nujno potrebo po učinkovitem sistemu helikopterskega reševanja.
Slovenska vlada je v letu 2024 sprejela odločitev, da bo HNMP dolgoročno izvajana kot državna dejavnost, pri čemer bo Policija upravljala floto helikopterjev, zdravstveni del pa bo v pristojnosti Ministrstva za zdravje. V ta namen sta bila naročeni dva nova helikopterja, ki bosta opremljena posebej za medicinsko reševanje. Na ministrstvu za notranje zadeve po neuspelem prvem javnem razpisu za nakup dveh reševalnih helikopterjev načrtujejo nov razpis. Na prvega se je prijavil en ponudnik, a so ugotovili, da predloženo finančno zavarovanje ni skladno z zahtevami. Ker ponudnik ni zahteval revizije na odločitev, je ta postala pravnomočna. Predstavniki ministrstev za zdravje in za notranje zadeve so očitke o nepravilnostih razpisa zavračali. Na policiji so zagotovili, da bosta helikopterja, za katera je bil objavljen javni razpis, namenjena le izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči.
Poleg zagotovitve resnično namenskih helikopterjev je potrebno za kvalitetno izvajanje HNMP zagotoviti štiri strateške baze, ki bi pokrivale celotno državo.
»Če želimo imeti vsaj približno dober helikopterski sistem, bi morali v Sloveniji imeti štiri baze. V večini evropskih držav imajo že leta vzpostavljen učinkovit sistem helikopterske nujne pomoči. To ni nič nenavadnega. S HNMP privarčujemo tudi v zdravstvenem sistemu, saj pravočasna oskrba pacientov zmanjša zaplete in potrebo po daljši hospitalizaciji. Zlata ura je ključni koncept reševanja življenjsko ogroženih. Poškodovanci morajo biti v 60 minutah prepeljani v terciarni urgentni center, kjer lahko prejmejo dokončno oskrbo. To je čas, v katerem pravočasna intervencija lahko reši življenje in prepreči dolgoročne zaplete. Nihče ne ve, koliko je dejansko vredno človeško življenje, vendar obstajajo projekcije, da bi se že z enim rešenim življenjem pokrili stroški helikopterja,« poudarja Velikonja in upa, da bo gradnja heliporta v Kočevju pripomogla k temu, da se četrta baza oblikuje pri nas.
Heliport v Kočevju – končno bližje uresničitvi
Kočevje je eno izmed območij, kjer je HNMP še posebej nujna, saj je zaradi slabe cestne infrastrukture in velike oddaljenosti do Ljubljane prevoz z nujnim reševalnim vozilom vozilom pogosto prepočasen. Nujna vožnja med Kočevjem in UKC Ljubljana traja 30 do 40 minut, še več časa pa zahteva prevoz iz krajev, kot je recimo Osilnica.
Zato je še toliko pomembnejša gradnja heliporta v Kočevju, ki bo omogočal hitro in varno pristajanje helikopterjev. Projekt v vrednosti 865.000 evrov bo večinoma financiralo Ministrstvo za zdravje, preostanek pa bo prispevala Občina Kočevje. Heliport bo sodoben, osvetljen in bo v prihodnosti omogočal tudi nočno letenje, kar bo znatno izboljšalo dostopnost nujne medicinske pomoči. Trenutno se izvajajo helikopterske intervencije izključno v vidnem delu dneva.
»Upam si trditi, da se bo gradnja heliporta v Kočevju začela še letos. To bo končno normalno pristajališče za helikopterje. Če imamo normalno pristajališče in prave pogoje, lahko pričakujemo tudi vzpostavitev četrte baze HNMP pri nas, kar bi bilo nujno potrebno. S to četrto bazo bi lahko pokrivali celotno naše območje, od Črnomlja do Primorske. Mi smo tukaj kot ‘od boga pozabljeni’. Helikopter je za nas kot rešilec,« poudarja Velikonja in doda, da bi kočevska ekipa, ko bi helikopter odletel v Ljubljano, lahko ostala v Kočevju, oziroma sploh ne bi šla na teren, saj bi helikopterska ekipa lahko izvedla primarno reševanje. »To so naše vizije, bomo videli kam nas bo pripeljalo.«
Ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči se v obstoječem sistemu aktivira na dva načina. Prvi je na podlagi klica, kjer je jasno, da gre za direktno življenjsko ogroženost. Drugi način aktivacije je ob prihodu ekipe na kraj dogodka in se izkaže potreba po helikopterskem transportu.
HNMP kot rešitev za pomanjkljivo cestno infrastrukturo
Poleg življenjsko ogroženih pacientov je HNMP ključna tudi za prevoz stabilnih pacientov z resnimi poškodbami, kot so poškodbe hrbtenice.
»Tukaj ne govorimo samo o življenjsko ogroženih pacientih. Če imamo stabilnega pacienta s poškodbo hrbtenice, vemo, kakšna je cesta od Kočevja do Ljubljane. Vsaka luknja na cesti lahko poslabša njegovo stanje. Res je, da jih bolečinsko oskrbimo, a ko se pelješ v rešilcu, si z glavo obrnjen v nasprotno smer in to je v takšnih primerih zelo neugodno. Leta 2025 si zaslužimo heliport,« pravi Velikonja.
Velika težava pri trenutnem sistemu je pomanjkanje osvetljenih heliportov, kar močno omejuje nočno letenje. »Problem je zunajletališki pristanek – če helikopter pristane na cesti, je to ponoči zelo nevarno. Če pa imamo osvetljene heliporte, jaz ne vidim težave. Delamo v tej smeri, da se to uresniči,« dodaja sogovornik.
Helikopterska nujna medicinska pomoč je v sodobnem zdravstvenem sistemu nepogrešljiva. V nujnih primerih, ko je vsaka minuta pomembna, lahko pravočasna oskrba pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Slovenija ima zdaj priložnost, da izboljša svoj sistem in vzpostavi štiri baze HNMP, ki bodo omogočale pokritost celotnega ozemlja.
Gradnja heliporta v Kočevju je ključni korak v tej smeri. Z njim bo mogoče zagotoviti hitrejši prevoz pacientov, zmanjšati posledice poškodb in bolezni ter omogočiti boljšo oskrbo tistim, ki živijo na težko dostopnih območjih.
»V Kočevju pristane helikopter povprečno dvakrat tedensko. Realna potreba je precej večja. Vsak dan imamo intervencijo, kjer bi bil helikopterski transport primernejša rešitev. Slovenija mora pohiteti in vzpostaviti sistem, ki bo primerljiv z drugimi evropskimi državami. Čas je, da stopimo v korak s sodobnim svetom,« sklene Velikonja.
