Včeraj popoldne se je v Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju zbralo več kot tisoč ljudi, ki so na protestnem shodu opozorili na vse več nasilnih dejanj posameznih pripadnikov romske skupnosti ter na neučinkovitost državnih institucij pri zagotavljanju varnosti. Dogodek je pripravila Ljudska iniciativa Šentjernej, shod pa je minil brez incidentov.
Predstavnik iniciative Domen Matjaž je v nagovoru poudaril, da se nasilje v okolju stopnjuje, kar dokazuje tudi podatek, da so v zadnjem obdobju zabeležili štiri fizične napade na občane. Eden od napadov je bil usmerjen proti kmetu, domnevni storilec pa naj bi bil mlad Rom, ki je bil po Matjaževih besedah do zdaj že 72-krat obravnavan in 40-krat ovaden. »Sprašujemo se, kako je mogoče, da se tak posameznik še vedno sprehaja med nami,« je opozoril in dodal, da se postopki pogosto ustavijo pri tožilstvu in sodstvu.
Matjaž je poudaril, da ne gre posploševati – vsi Romi niso enaki –, a mnogi po njegovem mnenju zavestno izkoriščajo sistem, ignorirajo pravni red in postajajo vedno bolj predrzni. Zato je iniciativa na vlado in pristojna ministrstva naslovila več zahtev.
Ključne zahteve iniciative
Ljudska iniciativa od vlade in pristojnih institucij zahteva, da zagotovijo varnost ljudi ter zaščitijo osebno in družbeno premoženje. Prav tako pozivajo k prenovi socialne in delovne zakonodaje na način, da bo delo prejemnikom socialnih transferjev dejansko prineslo več koristi kot prejemanje pomoči. Zahtevajo tudi večjo učinkovitost pri izterjavi kazni za prejemnike socialnih transferjev ter uvedbo nadzora nad izvorom premoženja pri prejemnikih socialnih pomoči in trajno nezaposlenih.
Poleg tega predlagajo spremembe zakonodaje, ki bi tožilstvu in sodstvu omogočile hitrejše in učinkovitejše delovanje. Zavzemajo se za ureditev, ki bi preprečevala gradnjo na tujih in kmetijskih zemljiščih, ter za sprejetje ukrepov, ki bi Rome spodbudili k večji integraciji v družbo.
Župan Simončič: Sobivanja praktično ni več
Shod je nagovoril tudi šentjernejski župan Jože Simončič, ki je izpostavil, da je v preteklosti vladalo nekakšno krhko ravnovesje med večinskim prebivalstvom in romsko skupnostjo, danes pa je to po njegovem mnenju porušeno. »Zaradi izsiljevanj, tatvin, ropov in fizičnih napadov je nezaupanje postalo preveliko. Sobivanje je postalo praktično nemogoče, kar je neugodno in nevarno,« je dejal.
Dodal je, da vsi Romi niso enaki, vendar je »vse manj takih, ki bi se bili pripravljeni odreči neodgovornemu in nezakonitemu načinu življenja«. Tistim, ki so kljub temu izbrali drugačno pot, je čestital. Vse ostale pa je pozval, naj iz svoje skupnosti izločijo posameznike, ki jih »vlečejo na dno«.
Vlada je po njegovem mnenju dolžna ukrepati: »Dolgo smo prosili, zdaj spremembe zahtevamo. To je naša pravica.«
Tudi politična podpora in spomin na neuspešen zakonodajni poskus
Shoda so se udeležili tudi nekateri politiki, med njimi poslanki Anja Bah Žibert (SDS) in Vida Čadonič Špelič (NSi) ter predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. Ta je spomnil, da je državni svet že lani podprl paket štirih zakonov, ki jih je pripravilo enajst županov jugovzhodne Slovenije in Posavja. Z njimi so želeli celostno nasloviti problematiko – od zagotavljanja varnosti do nadzora nad socialnimi transferji, vključevanja romskih otrok v šole in aktivacije dolgotrajno brezposelnih.
Predlogi pa v Državnem zboru niso prejeli zadostne podpore.
