Prvi november, dan spomina na mrtve, ljudi že stoletja spodbuja k premisleku o minljivosti in lepoti življenja. Na Dolenjskem je to še posebej čas, ko družine obiščejo grobove bližnjih in obujajo spomine na preminule. Čeprav praznik na prvi pogled nosi pridih žalosti, pa njegove zgodovinske korenine segajo v bolj vedro simboliko. V katoliški tradiciji je prvi november znan kot praznik vseh svetih, ki je namenjen počastitvi življenja in svetnikov. Namesto žalovanja je bil ta dan prvotno namenjen proslavi življenjske poti umrlih, ponosu na njihov prispevek in lepim spominom, ki ostajajo.
Na Dolenjskem in drugod po Sloveniji se je praznik že v 20. stoletju utrdil kot dela prost dan, predvsem zaradi pomena, ki ga nosi za slovensko kulturo. Že v Kraljevini Jugoslaviji je bil namreč prvi november dan počitka in spomina na mrtve, to tradicijo pa je Slovenija kot samostojna država leta 1991 tudi uradno sprejela. Vsako leto prvega novembra Slovenci množično obiščejo pokopališča, prižigajo sveče in prinašajo cvetje, kar simbolizira povezavo s preteklostjo, obenem pa predstavlja ritual, s katerim izražamo spoštovanje do pokojnikov.
Z leti so Slovenci začeli bolj razmišljati tudi o vplivu obeleževanja prvega novembra na okolje, predvsem zaradi množične uporabe plastičnih sveč, katerih število je dolga leta naraščalo. Leta 2022 je bilo ocenjeno, da vsak Slovenec v povprečju letno prižge približno osem sveč, kar skupaj znaša okoli 16 milijonov sveč, večina teh prav okoli dneva spomina na mrtve. K sreči se trend zadnjih let obrača v smer zmanjševanja uporabe plastičnih sveč, saj se vedno več ljudi odloča za ekološke alternative, kot so lesene sveče ali druge okolju prijazne možnosti. Tako se zmanjšuje količina plastičnega odpada, Slovenci pa se ob obiskih pokopališč vse pogosteje odločajo za bolj preproste načine obeležitve spomina.
Ta prehod na ekološke sveče in druge alternative ne pomeni zgolj skrb za okolje, temveč poudarja pomen preživljanja časa ob obujanju lepih spominov na tiste, ki jih ni več med nami. Tako prvi november ohranja svojo vlogo – ne zgolj kot opomnik na minljivost, temveč kot slavljenje lepih trenutkov, ki jih nosimo s sabo skozi življenje.
