Na dolenjskem podeželju so se v preteklosti oblikovali določeni pogostejši liki šem. Med najbolj razširjenimi, ki so se v prvi in deloma še v drugi polovici 20. stoletja pojavljali v pustnih šegah, sta bili velika pustna kamela in mala pustna kamela – kamejlca. Glava kamele je bila narejena iz lesa, spodnja čeljust je bila gibljiva, da so lahko z njo prijeli darove.Pri kamelici je leseno glavico na palici nosil en sam človek. V Suhi krajini so na pustni večer otroci hodili s kamejlco, sicer nemaskirani, od hiše do hiše, potrkali so na okno, nato pa so prišli v hišo, kjer so jim darovali krofe. Pri veliki kameli, ki je predstavljala celo žival, pa sta bila pod ponjavo skrita dva ali celo trije. Velika kamela je vedno nastopala s skupino, ki je kamelo prodajala in ob tem so zbijali šale in uganjali vsakovrstne norčije in s tem zabavali gledalce. Velika pustna kamela se je kot maska na Dolenjskem pojavljala tudi v ženitovanjskih šegah.
Ivica Križ, kustosinja
