V vsakdanjem prometu je strpnost vse bolj pomembna, a hkrati vse bolj redka. Sodobni tempo življenja, gost promet in vsakodnevni stres pogosto vodijo do nestrpnega vedenja za volanom. Po podatkih Policije RS in agencije za varnost prometa je prav agresivna vožnja eden izmed glavnih dejavnikov prometnih nesreč v Sloveniji. Prehitevanje v nevarnih razmerah, trobljenje, uporaba neprimernega jezika in celo fizični obračuni so vse pogostejši prizori na slovenskih cestah.
Vozniki so pogosto prepričani, da imajo pravico biti razburjeni, kadar jim nekdo “vzame prednost” ali vozi prepočasi. A strokovnjaki opozarjajo, da takšno razmišljanje vodi v nevarne situacije. Po mnenju psihologov je problem globlji. Nestrpnost v prometu je pogosto odraz širšega nezadovoljstva ljudi – v službi, doma, ali zaradi občutka, da se jim ves čas nekdo postavlja po robu. Promet postane prostor, kjer se ta frustracija sprosti.
Opaziti je tudi večje število primerov tako imenovanega “cestnega besa”, kjer vozniki zaradi manjšega nesporazuma reagirajo z jezo, kričanjem ali celo izsiljevanjem. Tovrstni incidenti so nevarni ne le za vpletene, temveč tudi za vse druge udeležence v prometu. Najbolj izpostavljeni so pešci, kolesarji in vozniki počasnejših vozil, kot so skuterji ali traktorji.
Kljub temu obstajajo tudi pozitivni primeri. V več slovenskih mestih so se že začele kampanje, ki ozaveščajo o pomenu strpnosti v prometu. Ena izmed njih spodbuja voznike, naj ne reagirajo impulzivno in raje izberejo spoštljiv način komuniciranja na cesti. Učinki tovrstnih kampanj so sicer težko merljivi, a po mnenju organizatorjev se kultura vožnje dolgoročno vendarle izboljšuje.
Strokovnjaki poudarjajo, da je bistvo varnega prometa prav spoštovanje in razumevanje med vsemi udeleženci. Le s strpnostjo in samoobvladovanjem se lahko zmanjša število nesreč in izboljša splošno počutje vseh na cesti. Kot pravijo številni dolgoletni vozniki: »Lahko se jezimo, lahko trobimo, ampak na koncu dneva je najpomembnejše, da vsi varno pridemo domov.
M.G.
