V poslanski skupini Svoboda so pripravili predlog sprememb zakonodaje, ki bi lahko pomembno vplivale na položaj samostojnih podjetnikov, zlasti tistih, ki poslujejo po sistemu normiranih odhodkov. Spremembe se nanašajo tako na možnost ponovnega vstopa v sistem normirancev kot tudi na višino prispevkov za socialno varnost za podjetnike z nižjimi prihodki.
Veljavni zakon, ki je bil sprejet novembra lani, določa, da mora podjetnik, ki izstopi iz sistema normiranih odhodkov ali preneha z dejavnostjo, čakati pet let, preden se lahko ponovno vključi v ta davčni režim. V Svobodi menijo, da je takšna ureditev preveč toga in da po nepotrebnem omejuje podjetnike, ki želijo razvijati svoje poslovanje. Zato predlagajo bolj prožen sistem, ki bi omogočal takojšnjo vrnitev v sistem, če prihodki v letu izstopa ne presežejo določenega praga.
Po predlogu bi se podjetnik lahko takoj vrnil med normirance, če njegovi prihodki v letu izstopa ne bi presegli ene dvanajstine letnega praga za vsak mesec opravljanja dejavnosti. To pomeni, da bi bil za redne samostojne podjetnike mesečni prag postavljen pri deset tisoč evrih, za popoldanske podjetnike pa pri nekaj več kot štiri tisoč evrih. Če bi podjetnik ta prag presegel, bi se lahko v sistem normiranih odhodkov vrnil po treh letih, ne več šele po petih, kot velja zdaj.
V poslanski skupini pojasnjujejo, da so se za spremembe odločili na podlagi številnih opozoril in pobud podjetnikov, ki so opozarjali, da jih obstoječa ureditev sili v previdnost in zavira njihovo rast. Po njihovem mnenju ni prav, da so zaradi posameznikov, ki sistem izkoriščajo, kaznovani vsi, ki pošteno poslujejo.
Poleg tega predlog novele predvideva tudi znižanje prispevkov za samostojne podjetnike in kmete z nižjimi prihodki. Za tiste, ki v preteklem letu niso presegli 30 tisoč evrov prihodkov, bi se v letu 2026 zavarovalna osnova določila na podlagi minimalne in ne povprečne plače. To bi pomenilo, da bi prispevke plačevali od 60 odstotkov minimalne letne plače, preračunane na mesec, kar bi za številne manjše podjetnike pomenilo občutno razbremenitev.
Predlagatelji poudarjajo, da je ta meja primerljiva z letnim prihodkom zaposlenega, ki prejema minimalno plačo skupaj z dodatki, regresom in povračili stroškov. Opozarjajo tudi, da so davčne in prispevne obveznosti samozaposlenih z nizkimi prihodki danes pogosto višje kot pri zaposlenih, kjer del prispevkov nosi delodajalec.
Spremembe naj bi začele veljati za davčna leta, ki se začnejo s prvim januarjem letos, kar pomeni, da bi lahko podjetniki nove ugodnosti občutili že pri obračunu za leto 2026. V Svobodi poudarjajo, da je njihov cilj ustvariti bolj spodbudno in pravičnejše poslovno okolje za male podjetnike in normirance, ki predstavljajo pomemben del slovenskega gospodarstva.
