Občina Šentrupert si prizadeva za obnovo Barbove graščine na Veseli Gori, a kljub visoko ocenjenemu projektu ni prejela skoraj milijona evrov. Zavod za varstvo kulturne dediščine je namreč odločil, da objekt ni dovolj ogrožen.
Občina Šentrupert na Dolenjskem se že več let trudi s postopno obnovo zgodovinske Barbove graščine na Veseli Gori, ki je v njeni lasti, a naleti na neobičajno oviro. Kljub vrhunsko ocenjenemu projektu na razpisu Ministrstva za kulturo je država zavrnila skoraj milijon evrov pomoči, saj naj objekt po mnenju pristojnih ne bi bil dovolj ogrožen.
Barbova graščina, zgrajena leta 1768 kot cerkvena hiša in prenočišče za romarje, predstavlja pomemben kulturni spomenik lokalnega pomena. Po letu 1825 je prešla v last družine Barbo, kasneje pa je bila med drugo svetovno vojno delno požgana in oropana. Po nacionalizaciji so jo delno obnovili, leta 1974 pa je v pritličju dobila etnološko muzejsko zbirko, deset let kasneje pa še spominski sobi, posvečeni Petru Pavlu Glavarju in Aleksandru Lunačku.
Občina Šentrupert si prizadeva graščini vdihniti novo življenje in jo spremeniti v pomembno kulturno ter turistično središče. Svojo zavezanost dediščini dokazuje z dejanji, saj že tretje leto zapored namenja lastni denar za obnovo, skupno pa je v zadnjih letih vanjo vložila več kot 100.000 evrov. Skrbi tudi za edinstveno Deželo kozolcev in Simončičev toplar na Bistrici, ki je spomenik državnega pomena.
Župan Tomaž Ramovš izraža razočaranje nad odnosom države. Občina se je s skrbno pripravljenim projektom prijavila na dva razpisa kulturnega ministrstva, prvega v letu 2022 v okviru načrta za okrevanje in odpornost, drugega pa v letu 2024 za trajnostno obnovo kulturnih spomenikov. Pri zadnjem, za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, je projekt dosegel izjemnih 96 od 100 točk.
Kljub temu visokemu rezultatu projekt ni bil izbran. Razlog, kot pojasnjuje župan, je ocena Zavoda za varstvo kulturne dediščine, da objekt ni bil dovolj ogrožen, da bi prejel dodatne točke za pridobitev skoraj milijona evrov. Ramovš je kritičen, saj meni, da takšna odločitev “kaznuje tiste, ki za dediščino skrbijo pravočasno, in nagrajuje tiste, ki čakajo, da se objekt sesuje do točke nujnosti!”
Občina je bila sicer leta 2021 uspešna na javnem pozivu ministrstva za kulturo, ko je pridobila nekaj manj kot 32.000 evrov za nujna vzdrževalna dela, kar je predstavljalo polovico upravičenih stroškov. Takrat so med drugim uredili odvajanje meteorne vode, obnovili okna in strešno kritino ter prenovili sanitarije v pritličju. V naslednjih dveh letih je občina obnovo nadaljevala sama, uredila je večnamenske dvorane v prvem nadstropju in namestila sodobno razsvetljavo.
Prav ta vlaganja v višini več kot 100.000 evrov lastnega denarja so po Ramovševem ciničnem mnenju morda pripomogla k temu, da objekt danes ne izpolnjuje merila \”ogroženosti\”. A župan poudarja, da ne bodo odnehali. Barbova graščina ostaja ključna prednostna naloga občine, ki bo postopoma nadaljevala z lastnimi vlaganji in iskala nove vire financiranja. Vprašanje ostaja, kdaj bo država spremenila svoja merila in prepoznala pomen proaktivnega varovanja kulturne dediščine.
