Uvedba lastnega denarja je eden od pomembnih dejavnikov osamosvajanja. In to smo Slovenci dobili leta 1991, prvo lastno valuto SLOVENSKI TOLAR. Čeprav je tolar hitro »izginil«, smo Slovenci še dandanes ponosni in se ga radi spominjamo.
Po kazenskem zakoniku Jugoslavije je bila izdelava denarja kaznivo dejanje, zato so priprave potekale v tajnosti. Tako je Slovenska vlada v drugi polovici leta 1991 najprej morala urediti odnose z Narodno banko Jugoslavije, bankami drugih republik, tujimi finančnimi institucijami in upniki ter dokončno rešiti vprašanje lastnega denarja. Z Brionsko deklaracijo je bil razglašen trimesečni moratorij, ki je »zamrznilo« slovensko osamosvajanje in še naprej se je uporabljal jugoslovanski denar. Moratorij je prenehal veljati 8. oktobra in tako smo Slovenci prvič v zgodovini dobili lastno uradno nacionalno valuto – SLOVENSKI TOLAR.
KLAS, KRONA, LIPA, SLOVENSKI DINAR…
Bilo je kar nekaj predlogov, kakšno ime naj nosi nova slovenska denarna enota. Predlogi so bili klas, krona, lipa, slovenski dinar, grant, karant, goldinar, stot, a so v seji iz 7. na 8. oktober delegati vseh treh zborov skupščine izglasovali poimenovanje tolar in stotin.
NAJPREJ BONI
Tako se je 9. oktobra 1991 najprej začela menjava dinarjev za bone, saj bankovci tolarjev še niso bili natisnjeni, v obtok pa so bili dani pripravljeni vrednostni boni. Menjava dinarjev za bone se je začela v razmerju 1:1. V obtoku so bili najprej boni za ena, dve, pet, deset, petdeset, sto, dvesto, petsto in tisoč enot, dodali pa so še bon za pet tisoč enot. Bone so tiskali v tiskarni Cetis, papir pa je prišel iz Papirnice Radeče. 30. septembra 1992 pa so začeli med ljudmi prihajati pravi tolarski bankovci in do leta 1994 so bone postopoma zamenjali pravi bankovci, ki so jih tiskali v Veliki Britaniji in kovanci, katere so izdelovali na Slovaškem.
Banka Slovenija je prve tolarske bankovce dala v obtok bankovce za 100, 500 in 1000 tolarjev, sledili so bankovci za 10, 20, 200, 50, 5000 in 10.000 tolarjev, januarja 1993 pa so bili izdani še kovanci za 1, 2, 5 tolarjev in 50 stotinov, aprila 1993 pa sta v obtok prišla še kovanca za 10 in 20 stotinov, leta 2000 pa kovance za 10 tolarjev.
Bankovec za 10 SIT s podobo Primoža Trubarja.
Na osrednjem delu leve polovice bankovca je odtisnjen v tehniki globokega tiska motiv s prve strani Trubarjevega Abecedarija, pod njim pa je upodobljeno pisateljsko pero.Na zadnji strani bankovca je reprodukcija risbe Uršulinske cerkve v Ljubljani . V zgornjem levem delu bankovca je v tehniki globokega tiska odtisnjen motiv iz Novega testamenta.
Bankovec za 20 SIT s podobo Janeza Vajkarda Valvasorja
Na levem delu bankovca je v tehniki globokega tiska odtisnjeno geodetsko šestilo. V vodnem znaku je upodobljen lik J. V. Valvasorja Na zadnji strani so v globokem tisku odtisnjeni različni segmenti zemljevida Slovenije in zaključna vinjeta dveh angelov iz knjige J. V. Valvasorja Slava vojvodine Kranjske.
Bankovec za 50 SIT s podobo Jurija Vege
Osnovni motiv sprednje strani bankovca je lik matematika Jurija Vege, izdelan v ročni gravuri. Na levi polovici bankovca je v globokem tisku odtisnjen motiv risbe iz Vegove razprave o krogli. Na zadnji strani je ponazorjeno Osončje ter risba pročelja Lontovža v Ljubljani, v katerem domuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Bankovec za 100 SIT s podobo Riharda Jakopiča
Osnovni motiv sprednje strani bankovca je lik slikarja impresionista Riharda Jakopiča, izdelan v ročni gravuri. Osrednji del leve polovice bankovca zapolnjujejo slikarska paleta in dva slikarska čopiča. Zadnjo stran predstavljata detajl Jakopičeve slike Sonce in načrt nekdanjega Jakopičevega paviljona v Ljubljani, ki je v globokem tisku.
Bankovec za 200 SIT s podobo Jakoba Gallusa
Osnovni motiv sprednje strani bankovca je lik skladatelja Jakoba Gallusa, izdelan v ročni gravuri. V osrednjem delu je odtisnjena risba motiva orgel iz 17. stoletja. Na zadnji strani bankovca je na levi strani risba pročelja Slovenske filharmonije v tehniki globokega tiska. Na osrednjem delu bankovca je odtisnjen notni zapis skladbe »Gloria in excelsis Deo« (Slava Bogu na višavah).
Bankovec za 500 SIT s podobo Jožeta Plečnika
Osnovni motiv sprednje strani bankovca je lik arhitekta Jožeta Plečnika, izdelan v ročni gravuri. Na levi polovici bankovca je reproducirano šestilo z izrisano krožnico. Osrednji motiv zadnje strani bankovca predstavlja risba vzhodne fasade Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V spodnjem delu bankovca pa je prikazan tloris knjižnice.
Bankovec za 1000 SIT s podobo Franceta Prešerna
Osnovni motiv na sprednji strani bankovca je lik pesnika Franceta Prešerna, izdelan v ročni gravuri. V zgornji, levi polovici bankovca je v tehniki globokega tiska odtisnjen faksimile Prešernovega podpisa.Na zadnji strani bankovca je v osrednjem delu odtisnjen del besedila Zdravljice. Levo zgoraj je stilizirano pisateljsko pero, poleg njega pa je v pesnikovem rokopisu v globokem tisku odtisnjena beseda »Prijatli«.
Bankovec za 5000 SIT s podobo Ivane Kobilice
Osnovni motiv na sprednji strani bankovca je lik slikarke Ivane Kobilice, izdelan v ročni gravuri. Na levi strani bankovca je slikarsko stojalo, ob njem pa medaljon s profilom slikarke. Nad stojalom je na bankovcu izdaje »1. junij 1993« slikarska paleta v optično spremenljivi barvi, na bankovcu izdaje »8. oktober 1997« pa je zaščitna folija. Na bankovcu izdaje »15. januar 2002« je hologram v obliki slikarske palete, v katerem so stilizirani cvetovi ter številke »5000« v spreminjajočih se barvah. Na zadnji strani je odtisnjen načrt fasade Narodnega doma v Ljubljani. Desno od motiva je v globokem tisku odtisnjen tloris in naris Robbovega vodnjaka. Kompozicijo zaključuje na desni strani načrt prizidka Narodnega doma. Bankovec izdaje »15. januar 2002« ima dodano varnostno kovinsko nitko z mikrotekstom, ki je vpletena ob levem robu.
Bankovec za 10000 SIT s podobo Ivana Cankarja
Osnovni motiv na sprednji strani bankovca je lik pisatelja Ivana Cankarja, izdelan v ročni gravuri. V osrednjem delu bankovca je odtisnjen načrt odra nekdanjega gledališča v Ljubljani, nad njim pa v slepem tisku motiv krizanteme. V vodnem znaku je Smrekarjeva karikatura Ivana Cankarja.
Bankovec izdaje 28. junija 1994 ima levo od krizanteme pisateljsko pero v optično spremenljivi barvi. Bankovec izdaje 15. januarja 2000 ima na sprednji strani ob desnem robu fluorescentni trak, na katerem se ponavlja faksimile podpisa Ivana Cankarja, pisateljsko pero in v mikro pisavi izpisan citat iz Cankarjevega dela Ottakring.Pisateljsko pero v zgornji levi polovici bankovca je vijolične barve.
Osnovni motiv zadnje strani bankovca predstavlja gravura krizanteme, preko osrednjega dela pa je odtisnjen del originalnega pisateljevega rokopisa. Bankovec izdaje 15. januar 2003 ima v levem zgornjem delu krizanteme dodano iridescentno zaščito.
Avtor videza bankovcev je bil Miljenko Licul s sodelavci, portrete na bankovcih pa je izdelal slikar Rudi Španzel. Upodobitev na bankovcih so izbrali v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, in sicer Primoža Trubarja, Janeza Vajkarda Valvasorja, Jurija Vego, Riharda Jakipiča, Jakoba Gallusa, Jožeta Plečnika, Franceta Prešerna in Ivano Kobilico, kasneje pa za bankovec deset tisoč tolarjev še Ivana Cankarja. Kovance pa sta oblikovala Miljenko Licual in Zvone Kosovelj, modeliral pa jih je kipar Janez Boljka.
Kovanci: 10 stotin, 20 stotin, 50 stotin, 1 SIT, 2 SIT, 5 SIT, 10 SIT, 20 SIT in 50 SIT.
In prišel je evro…
Zamenjava je potekala po tečaju 239,6 tolarja za evro.
Naslednji cilj Slovenije je bil vstop v evropski monetarni sistem, ki je uspel leta 2007 in tako je tolar nadomestil evro. Čeprav je imel tolar kratko zgodovino, je med ljudmi užival veliko zaupanje. Ob prihodu nove valute leta 2007 pa smo jih večinoma zamenjali v evre. V Banko Slovenije se je vrnilo skoraj 99 odstotkov tolarskih bankovcev, ki so bili dani v obtok. Letno prejmejo za okoli 200.000 evrov tolarskih bankovcev in vrednostnih bonov. Leta 2010 je bilo vrnjenih dobrih 960.000 evrov tolarjev, leta 2019 220.000 evrov tolarjev, v letu 2020 pa dobrih 118.000 evrov. Je pa konec letošnjega avgusta skupna vrednost tolarskih bankovcev in bonov, ki so še v obtoku, znašala 31,7 milijona evrov. Tudi če se vam doma skriva še kakšen bankovec, jih lahko še vedno zamenjate na Banki Slovenije po tečaju 1 EUR = 239,64 SIT, medtem ko so bili kovanci zamenljivi do leta 2017.
K.N.
