Svetovni dan pljučne hipertenzije, ki ga vsako leto zaznamujemo 5. maja, je namenjen ozaveščanju o tej resni in pogosto napačno diagnosticirani bolezni. Letos je kampanja ob dnevu namenjena opozarjanju na izzive, s katerimi se soočajo bolniki pri prejemu diagnoze, ki je ključna za njeno zdravljenje, so zapisali v Združenju za pljučno hipertenzijo.
Bolezen je v redkih primerih lahko tudi dedna. Najpogostejša oblika bolezni se pojavlja pri tistih bolnikih, pri katerih se v globokih venah nog tvorijo krvni strdki. Ti strdki se odtrgajo in potujejo po ožilju do pljučnega žilja, kjer se zagozdijo. Tako se volumen pljučnih žil začne postopoma ožiti.
Simptomi, vključno z zadihanostjo, utrujenostjo in bolečino v prsih, so pogosto nespecifični in jih bolniki zlahka zamenjajo za manj resna stanja. Zato mnogi mesece ali celo leta ne prejmejo ustrezne diagnoze, kar podaljša čas brez ustreznega zdravljenja, podaljšuje negotovost in vodi v napredovanje bolezni, so opozorili v Združenju za pljučno hipertenzijo.
Drugi simptomi bolezni vključujejo zmanjšano telesno zmogljivost, ponavljajoča se omedlevica pri obremenitvi in med kašljanjem, izkašljevanje krvavega izpljunka ali krvi, ki izvira iz dihal, omotica in modrikaste ustnice, so zapisali v Društvu za pljučno hipertenzijo Slovenije.