Vinogradništvo je na Dolenjskem ena izmed najstarejših in najbolj prepoznavnih dejavnosti. Na dolenjskih gričih se že stoletja negujejo trte, med katerimi ima posebno mesto cviček, ki je s svojo značilno mešanico okusov, nizko vsebnostjo alkohola in posebno svežino postal zaščitni znak regije. Zgodba cvička pa ni le zgodba o vinu, temveč tudi o zidanicah, teh unikatnih vinskih kleteh, ki pričajo o
dolenjski kulturni dediščini.
Zgodovinski razvoj vinogradništva in prvih zidanic na Dolenjskem
Koreni vinogradništva na Dolenjskem segajo v obdobje Rimljanov, ki so že v prvem stoletju pr. n. št. v te kraje prinesli prve vinske trte in postopke za pridelavo vina. Pozneje so razvoj vinogradništva spodbudili srednjeveški samostani, ki so pogosto imeli svoje vinograde in vinske kleti. V 18. in 19. stoletju so na Dolenjskem začele nastajati prve zidanice, preproste kamnite stavbe, namenjene spravilu in predelavi grozdja ter shranjevanju vina. Njihov nastanek je bil povezan z razvojem majhnih družinskih vinogradov, ki so postopoma postajali del skoraj vsake kmetije.
Zidanice so bile sprva skromne stavbe, pogosto sestavljene iz enega prostora, kasneje pa so postajale večje in bolj udobne ter so dobile značaj hišic, kjer so vinogradniki v času trgatve lahko tudi prebivali. Tradicija teh zidanic ni bila zgolj praktična, ampak tudi družabna, saj so bile zidanice mesto srečanja, druženja in ohranjanja vinogradniških običajev.
Cviček kot simbol Dolenjske
Cviček ima med dolenjskimi vini prav posebno mesto. To vino, ki je rezultat mešanja rdečih in belih sort grozdja, je unikaten fenomen, saj po svojih značilnostih odstopa od klasičnih vin, ki običajno temeljijo na eni sorti ali mešanici sorodnih sort. Njegova posebnost je v nizki vsebnosti alkohola, kar omogoča prijetno in osvežujoče uživanje brez težkih posledic, ki jih povzročajo močnejša vina. Cviček ima zaščiteno geografsko poreklo in je tako pravo dolenjsko vino, ki se ponaša s svojo specifično svežino in nekoliko kiselkastim okusom.
Zgodovina cvička sega v pretekla stoletja, ko so vinogradniki ugotovili, da lahko zaradi kombinacije različnih sort grozdja dobijo okusno, a lažje vino, ki je hitro postalo priljubljeno med domačini. Danes je cviček med Slovenci zelo cenjen in prepoznaven, tudi zaradi njegovih koristnih lastnosti; zmerno pitje cvička naj bi ugodno vplivalo na prebavo in krvni obtok.
Sorte grozdja in sodobne statistike vinarstva na Dolenjskem
Cviček je sestavljen iz več sort grozdja, med katerimi najdemo tako rdeče kot bele. Med rdečimi sortami prevladuje žametovka, ki predstavlja osrednjo sestavino cvička. Poleg nje se za proizvodnjo cvička uporablja tudi modra frankinja, ki prispeva k barvnemu odtenku in daje vinu značaj. Med belimi sortami pa sta pomembni kraljevina in laški rizling, ki prispevata svežino in kiselkast okus, značilen za cviček.
Statistični podatki o vinogradništvu na Dolenjskem kažejo, da ima ta regija okoli 2000 hektarjev vinogradov, v katerih letno pridelajo več kot 25.000 hektolitrov vina. Od tega delež cvička predstavlja približno tretjino, kar kaže na njegovo izjemno priljubljenost. Vinogradniška dejavnost je za Dolenjsko pomemben del gospodarstva, hkrati pa predstavlja tudi pomemben turistični potencial, saj obiskovalci prihajajo iz različnih delov Slovenije in tujine, da bi okusili pravo dolenjsko vino in doživeli pristno dolenjsko gostoljubje.
Načini obdelave trte in trgatev
Tradicionalna obdelava trte na Dolenjskem temelji na ročnem delu, saj je teren večinoma gričevnat in zato zahteva fizični pristop. Vinogradniki večkrat obrezujejo trto, pazijo na optimalno količino sončne svetlobe in skrbno varujejo pridelek pred boleznimi. Pomemben del vinogradništva je trgatev, ki poteka v poznem poletju ali zgodnji jeseni, ko je grozdje najbolj zrelo in vsebuje največ sladkorja.
Trgatev je na Dolenjskem prav poseben praznik, ko se v vinogradih zberejo družinski člani, prijatelji in sosedje, da skupaj obirajo grozdje in sodelujejo pri tem tradicionalnem delu. Običajno trgatev spremljajo pesem, smeh in druženje, saj je to priložnost za obnovo starih vezi in poglobitev občutka skupnosti. Po obiranju sledi predelava grozdja, kjer vsaka družina sledi svojim tradicionalnim postopkom, ki so jih vinogradniki izpopolnjevali skozi generacije.
Vpliv modernizacije in prihodnost vinogradništva na Dolenjskem
V zadnjih desetletjih je dolenjsko vinogradništvo doživelo več sprememb, saj so se vinogradniki začeli vse bolj zanašati na sodobno tehnologijo in pristope, ki omogočajo boljši nadzor nad kakovostjo pridelka. Uvajanje strojev za obdelavo vinogradov in moderne opreme v zidanicah pripomore k večji učinkovitosti, vendar je še vedno prisoten močan poudarek na ohranjanju tradicionalnih postopkov.
Obenem vinogradniki vse bolj stremijo k pridelavi ekološko pridelanih vin, ki pridobivajo na priljubljenosti. Tako je na Dolenjskem vse več vinogradnikov, ki svoje vinograde obdelujejo z naravnimi metodami brez uporabe kemičnih sredstev, s čimer skušajo ohranjati zdravje tal, rastlin in okolja.
Danes so zidanice tudi vedno bolj priljubljene kot turistične nastanitve, kjer obiskovalci lahko uživajo v naravi, okušajo cviček in spoznajo dolenjsko tradicijo. Zaradi vse večje priljubljenosti turizma na podeželju je vinogradništvo dobilo novo priložnost za razvoj, saj številne zidanice ponujajo degustacije, tradicionalne obroke in celo prenočitve.
Vinogradništvo na Dolenjskem, z zidanicami in cvičkom v ospredju, je mnogo več kot le gospodarska dejavnost – je način življenja in del kulturne identitete regije. Ta dejavnost, ki sega globoko v preteklost, je tesno prepletena z dolenjskimi griči, ljudmi in njihovimi običaji. Kljub vplivu sodobne tehnologije ostajajo zidanice in pridelava cvička priča o vztrajnosti in predanosti dolenjskih vinogradnikov, ki ohranjajo tradicijo, hkrati pa se prilagajajo spremembam in izzivom sodobnega časa.
Dolenjska tako še naprej ostaja domovina cvička, zidanic in vinogradništva, ki ponosno združuje preteklost in prihodnost te čudovite slovenske regije.
