Državni zbor je podprl izvedbo posvetovalnih referendumov o ključnih družbenih vprašanjih. Opozicija kritična do dopustnosti in namena.
Državni zbor je z večino glasov potrdil razpis kar treh posvetovalnih referendumov, ki bodo volivce predvidoma na volišča pozvali 11. oktobra. Odločati se bodo morali o pogojih za pridobitev socialne pomoči, prihodnosti obveznega RTV-prispevka ter volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Odločitev je sicer naletela na ostre kritike opozicije, ki dvomi v dopustnost nekaterih referendumskih vprašanj in namene predlagateljev.
Soglasje med vladno koalicijo in stranko Resnica na eni ter opozicijo na drugi strani je ostalo nedoseženo glede predlaganih referendumov. Poslanci koalicijskih strank SDS, NSi, SLS, Fokus ter stranke Demokrati in Resnica so podprli razpis, medtem ko so poslanci Svobode, SD in Levice glasovali proti. Podporo je izrazil tudi poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath.
Prvo referendumsko vprašanje se nanaša na pogojevanje denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez ovir z obveznim opravljanjem družbeno koristnega dela. Predlagatelji menijo, da bo to pomagalo pri vključevanju dolgotrajno brezposelnih v družbo, medtem ko opozicija izpostavlja, da gre za populistični ukrep, ki ne rešuje strukturnih težav.
Drugo referendumsko vprašanje bo zadevalo ukinitev obveznega plačevanja RTV-prispevka. Koalicija zagovarja pravico državljanov do izreka o financiranju javne RTV, pri čemer bi bil potreben nov, racionalnejši sistem financiranja. Opozicija pa opozarja na možnost političnega vpliva na delovanje RTV Slovenija ob morebitni ukinitvi prispevka in na pomen avtonomije javne radiotelevizije, ki jo je poudarilo tudi ustavno sodišče.
Največ polemik pa je sprožilo vprašanje o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Vladna stran vztraja, da ima DZ pravico ugotavljati voljo volivcev, čeprav je nedavno že sprejel zakon, ki to pravico odpravlja in za katerega opozicija napoveduje referendum. Opozicija in nekateri pravni strokovnjaki menijo, da je tak referendum nedopusten, saj je DZ o tej materiji že odločil, kar predstavlja zlorabo demokratičnih institutov.
Opozicijski poslanci napovedujejo, da bodo preučili možnost ustavne presoje referendumov, predvsem tistega o volilni pravici tujcev. Vodja Svobode Robert Golob je sicer izrazil zadržanost do morebitnih pravnih posegov, saj je odgovornost za izvedbo morebitnega neustavnega referenduma po njegovem na strani predlagateljev.
Napoved dneva:
Danes se pričakuje nadaljevanje razprav o posledicah potrjenih referendumov in morebitnih pravnih potezah opozicije. Posebno pozornost bo namenjena temu, ali bodo predlagatelji referendumov upoštevali mnenja pravnih strokovnjakov glede dopustnosti posameznih vprašanj, še posebej v primeru volilne pravice državljanov tretjih držav.
Kaj bo izid teh referendumov pomenil za prihodnost socialne države, financiranje medijev in vključenost tujcev v lokalno skupnost, bo jasno šele po odločitvi volivcev. Vprašanje pa ostaja, ali bodo referendumi resnično izraz ljudske volje ali zgolj politična strategija za mobilizacijo volilnega telesa.
