Vprašanje porekla mesa je v zadnjih dneh znova v ospredju, a uradni nadzori za zdaj ne potrjujejo širših nepravilnosti. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin navaja, da so v zadnjih dveh letih pri nadzoru sledljivosti zaznali le posamezne kršitve.
V letih 2024 in 2025 so izvedli posebna nadzora pri 14 zavezancih v celotni verigi, od rejcev do prodajalcev. Nepravilnosti pri označevanju porekla mesa so ugotovili le v enem primeru. Tudi širši redni nadzori kažejo, da je delež nepravilnosti razmeroma nizek, pri čemer se večina nanaša na nepopolne ali zavajajoče označbe, na primer manjkajoče podatke o izvoru ali načinu reje.
Povsem drugačno sliko pa ponujajo nekatere nedavne raziskave. Po ugotovitvah Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije naj bi bil velik delež svinjskega mesa, ki se prodaja kot slovensko, dejansko uvožen. Analiza, ki so jo izvedli raziskovalci različnih institucij, je pokazala visoko stopnjo neskladij pri označevanju porekla.
Na Institutu Jožef Stefan pojasnjujejo, da so analizirali več vzorcev mesa, pri čemer so se prav pri tistih, označenih kot slovenski, pokazala odstopanja. Po njihovem mnenju to odpira vprašanja o nadzoru in zaupanju potrošnikov.
Vendar pa uradna stroka opozarja na previdnost pri razlagi teh rezultatov. Izotopske analize, ki jih raziskovalci uporabljajo za določanje geografskega izvora, imajo po njihovih besedah še precej omejitev. Rezultati se lahko med bližnjimi območji prekrivajo, na izid pa vplivajo tudi krma, način reje in celo letni časi.
Prav zaradi teh dejavnikov takšne metode za zdaj še niso uradno potrjene kot zanesljivo orodje za določanje porekla mesa. Za natančnejše zaključke bi bilo po navedbah uprave potrebnih bistveno več podatkov, zbranih v daljšem časovnem obdobju.
Nadzor nad sledljivostjo mesa sicer poteka na vseh ravneh – od kmetij in klavnic do trgovin. Cilj je zagotoviti transparentnost in zaupanje potrošnikov, a razhajanja med znanstvenimi analizami in uradnimi nadzori kažejo, da vprašanje porekla hrane ostaja odprto.
Za potrošnike to pomeni predvsem eno: pri izbiri hrane zaupanje še vedno temelji tako na označbah kot tudi na sistemu nadzora, ki pa ga stroka očitno še dopolnjuje.
