Ob velikem pomanjkanju ginekologov v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije opozarjajo, da bi primarno zdravstveno varstvo žensk lahko krepili s samostojnejšim delom babic. Predlagajo, da uvedejo babiške preglede zdravih nosečnic in t. i. babiške ambulante.
Kot so v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (zbornica – zveza) spomnili v sporočilu za javnost, je od leta 2004 v veljavi pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, v skladu s katerim naj bi pet sistematičnih pregledov pri zdravi nosečnici z nizkim tveganjem za zaplete opravila diplomirana babica. A v številnih ginekoloških dispanzerjih teh pregledov ne izvajajo babice, temveč ginekologi.
Zato v zbornici – zvezi pozivajo, da za izboljšanje dostopa do storitev skladno z razpoložljivostjo ustreznega kadra in prostorov uvedejo babiške preglede in t. i. babiške ambulante.
V babiških ambulantah lahko babice nosečnicam namenijo bistveno več časa za pogovor, s čimer z njimi vzpostavijo zaupen odnos. V njih opravljajo zdravstvenovzgojno delo ter so nosečnicam na voljo za nudenje pravih, verodostojnih informacij o nosečnosti, porodu in obporodni skrbi, so poudarili v sporočilu za javnost.
Poudarjajo še, da je poklic babice samostojen, reguliran poklic, zato morajo zdravstveni zavodi primerno sistematizirati delovna mesta in nanje zaposlovati ustrezne kade. “Babice so samostojne strokovnjakinje, ki morajo prevzemati samostojno vlogo v okviru svojih kompetenc in poklicnih aktivnosti. To bi okrepilo primarno zdravstveno varstvo in razbremenilo ginekologe, kar je trend tudi v razvitejših evropskih državah,” je poudarila predsednica zbornice – zveze Monika Ažman.
Prepričana je, da bi morale biti babice še tesneje vključene v skrb za zdravje žensk v reproduktivnem obdobju ter da bi morala država spodbuditi in okrepiti izobraževanje babic tudi z naprednimi znanji, denimo za preventivno jemanje brisov materničnega vratu.