fbpx
Mestnik
Dogodki Društva Featured Novice

Varstveno delovni center Novo mesto v času epidemije COVID – 19

rpt

Varstveno delovni center Novo mesto je javni socialno varstveni zavod, ki vključuje odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju.

Trenutno vključuje 169 uporabnikov, katerim nudi dve storitvi: institucionalno varstvo in storitev vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji.

Institucionalno varstvo uporabnikom nadomešča oziroma dopolnjuje funkcijo doma ali lastne družine. Pomeni bivanje v okolju, ki jim omogoča, v čim večji meri, neodvisno življenje ob podpori zaposlenih. V okviru te storitve se uporabnikom zagotavlja celovita osnovna, socialna in zdravstvena oskrba, 16 ali 24 ur na dan. Storitev se izvaja na treh lokacijah: v enoti Šmihel, v bivalni enoti Novo mesto in v bivalni enoti Trebnje. Svoj drugi dom je znotraj zavoda našlo 84 uporabnikov, ki ob pomoči in podpori zaposlenih z drobnimi nitkami spleta družinsko okolje.

Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji je organizirana oblika varstva, s katero se izpolnjujejo z ustavo in zakoni določene temeljne človekove pravice odraslih invalidnih oseb do storitve, ki tem osebam v skladu z njihovimi sposobnostmi, daje možnost aktivnega vključevanja v družbeno življenje in delovno okolje ter opravljanja koristnega, vendar njihovim zmožnostim primernega dela.

Vodenje, varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji je organizirano in se izvaja tako, da uporabnikom omogoča ohranjanje pridobljenih in širitev novih znanj in delovnih spretnosti, pridobivanje novih socialnih in delovnih navad, uresničevanje lastnih idej in ustvarjalnosti, stimulira občutek koristnosti in samopotrditve.

Zaposlitev je le del dejavnosti, ki jo enote zagotavljajo. Uporabnikom nudijo vrsto dodatnih dejavnosti in aktivnosti, s katerimi jim omogočajo čim bolj kakovostno življenje: plesne vaje, učenje angleščine, redno vodeno bralno dejavnost v knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, atletiko, košarko, nogomet, kegljanje, pohodništvo, alpsko in nordijsko smučanje, plavanje, udeležbo na športnih tekmovanjih Specialne olimpijade in nogometne lige, likovne delavnice, kuhanje in peka peciva, gledališka in glasbena skupina, obiski  prireditev, ter gledaliških in kino predstav, praznovanja rojstnih dni in praznikov. Velik poudarek je namenjen povezovanju z lokalnim okoljem: sodelovanje z vrtci, šolami in društvi.

Varstveno delovni center Novo mesto je bil ustanovljen leta 1994. V vseh teh letih delovanja je postal prijeten in topel dom za uporabnike, ki bivajo v njem ter varno okolje, ki zna prisluhniti potrebam svojih uporabnikov, jih spodbujati pri vsakdanjih odločitvah ter jih aktivno vključiti v vsakdanja opravila, ki jih zmorejo opravljati.

Preteklo leto je bilo tudi v Varstveno delovnem centru Novo mesto posebno. Poleg menjave vodstva zavoda je leto zaznamovala epidemija Covid-19 in z njo ukrepi, ki so vse obrnili na glavo. Vesela in živahna druženja po skupnih prostorih so zamenjale nove teme, strah in negotovost.

Na podlagi sprejetih ukrepov, na ravni države, so v času prvega vala Varstveno delovnem centru Novo mesto začasno prekinili z izvajanjem storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Vodstvo zavoda in zaposleni so se hitro organizirali in zagotovili ustrezne pogoje, ter pričeli z zagotavljanjem nujnega varstva v prostorih zavoda. Kljub temu je kar nekaj uporabnikov ostalo v domačem okolju, zaradi strahu pred okužbo ali se iz drugih pomembnih razlogov (prevoz, bolezen) niso zmogli vrniti. Zaposleni so ohranjali stike z njimi sprva preko telefonskih pogovorov, kasneje pa so organizirali storitev v povsem prilagojeni obliki. Primorani so bili uporabiti sodobne načine komunikacije in storitev prenesti na družabna omrežja in preko različnih spletnih aplikacij. Vse, čemur so se izogibali, je v trenutnih razmerah postalo normalno in nujno potrebno. Tehnologija za premagovanje razdalj, telefon in druge pametne naprave so postale del vsakdana, brez katerih si je težko predstavljati življenje.

Zaposleni pa niso pozabili na tiste uporabnike, ki niso imeli možnosti uporabe sodobne komunikacije. Tem so dolge dneve in osamljenost krajšali s tedenskim pošiljanjem obvestil, spodbudnih besed in različnih miselnih ter ustvarjalnih namigov, preko klasične pošte.

Z epidemijo pa so se na poseben način spopadali tudi uporabniki, ki bivajo v zavodu in so vključeni v institucionalno varstvo. Za njih je bilo še posebej težko. Ukrepi, ki so določali omejitev izhodov in prepoved obiskov, so med njih vnesli stres, tesnobo, nemoč in žalost.

Zaposleni so med delom ves čas uporabljali zaščitno opremo, dotik rok in objemi so postali redkost. Veliko je bilo pogovorov in razlag na temo umivanja rok in držanja distance. Kljub vsemu so se zaposleni trudili in poskušali uporabnikom omogočati kar se da prijetno in ljubeče domače okolje. Situacija s katero so se soočali je pri uporabnikih povzročila različne odzive. Pri nekaterih je bilo čutiti osamljenost, čustvene stiske, pogrešanje svojcev in različne odzive zaradi ne vključevanja v lokalno okolje. Za nekatere, tako zaposlene kot uporabnike, je bila to težka preizkušnja. Nekateri posamezniki pa so iz situacije pridobili določene pozitivne izkušnje kot so, nudenje pomoči sočloveku, nudenje psihološke pomoči, večja skrb zase, priložnost za zbližanje in povezanost ter usmerjanje v aktivnosti, ki jih veselijo.

Dneve so preživljali ob raznolikih aktivnostih, ki so jih organizirali zaposleni: kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, bralne urice, filmske popoldneve itd. Posebno skrb so namenjali fizični aktivnosti in gibanju na svežem zraku. Največ skrbi je bilo namenjeno vzdrževanju in ohranjanju stikov s svojci. Pri tem so se posluževali različnih načinov: telefonski pogovori, video klici, pošiljanje fotografij, pisem. Zaposleni so bili ves čas dostopni za informacije, vezane na zdravstveno stanje in splošno počutje uporabnikov.

Kljub predanosti in marljivemu delu zaposlenih, ter ob velikem razumevanju in spoštovanju vseh omejitev s strani uporabnikov in njihovih svojcev, je v drugem valu epidemije, virus našel pot tudi v Varstveno delovni center Novo mesto. Najprej so se z okužbo spopadli v bivali enoti Trebnje, nato v januarju 2021, še v bivalni enoti Novo mesto. Dobro pripravljeni, z izdelanim kriznim načrtom in ob podpori različnih strokovnjakov (ZD Novo mesto in Trebnje, strokovna služba NIJZ, vodja regijskega tima delovne skupine koordinatorjev za preprečevanje in obvladovanje okužb z virusom SARS-CoV-2 in drugimi nalezljivimi respiratornimi boleznimi v javnih socialnovarstvenih zavodih, MZ, MDDSZ, SB Novo mesto in drugi) so organizirali sivo in rdečo cono. Za oskrbo okuženih uporabnikov je skrbelo zdravstveno osebje, ob pomoči zaposlenih v socialni oskrbi. Vsi predani svojemu poslanstvu so poskušali optimalno poskrbeti za uporabnike in med njih vnesti tudi vesele trenutke, ter njihove misli preusmeriti od skrbi in strahu. Vsem je uspelo! Skupaj so premagali virus in ponovno dokazali, da skupaj zmorejo prehoditi tudi težke poti. Tako kot so pred leti osvojili najvišji vrh v Sloveniji, Triglav, tako so tokrat premagali virus. Tudi tokrat iz situacije stopajo močnejši, modrejši in bolje opremljeni za morebitne podobne situacije.

Vzdušje v Varstveno delovnem centru Novo mesto je prijetnejše, bolj veselo, ponovno so odprta vrata obiskovalcem, uporabniki ob petkih širokih nasmehov zapuščajo prostore in odhajajo k svojim najdražjim in kar je najpomembnejše ob ponedeljkih se zopet vračajo, ko se vrata na stežaj odpro. Vsi v želji, da tako ostane čim dlje.

Epidemija je pri ljudeh vzbudila razmislek o tem, kaj je resnično pomembno, kaj so temeljne vrednote in poslanstvo. Prebudila je svetlo plat, večje razumevanje, strpnost, sočutje, pripravljenost nuditi pomoč, vse tiste pozitivne človekove lastnosti, na katere smo zaradi hitrega tempa življenja, ljudje za hip pozabili.

Janja Jakše in mag. Mitja Mežik

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih