Skoraj vsak je že slišal opozorilo: »Ne sedi pod klimo, prehladil se boš.« Poleti, ko klimatske naprave hladijo domove, avtomobile in pisarne, marsikdo ob bolečem grlu, zamašenem nosu ali kašlju najprej pomisli, da je kriva prav klima. Toda ali klimatska naprava res povzroča prehlad? Odgovor je kratek: ne. Vsaj ne neposredno.
Prehlad povzročajo virusi, ne nizka temperatura.
Če v prostoru ni virusov, vas klimatska naprava ne more okužiti, ne glede na to, kako močno hladi. Za okužbo je potreben stik z virusom, ki se najpogosteje prenaša s kapljicami ob kašljanju, kihanju ali tesnem stiku z okuženo osebo.
Zakaj potem toliko ljudi zboli prav poleti?
Klimatska naprava lahko ustvari razmere, ki težave še poslabšajo
Čeprav klima ni vzrok prehlada, lahko vpliva na naše počutje.
Močno ohlajen in suh zrak izsušuje sluznico nosu in grla, ki predstavlja eno prvih obrambnih linij pred virusi in bakterijami. Ko je sluznica suha, lahko postane bolj občutljiva, zato nas hitreje začne boleti grlo ali dražiti kašelj.
To pa še ne pomeni, da smo se prehladili zaradi klimatske naprave. Veliko verjetneje je, da smo bili virusu izpostavljeni že prej.
Velika temperaturna razlika ni najboljša ideja
Ena najpogostejših napak je, da prostor ohladimo na 20 stopinj Celzija, zunaj pa jih je več kot 35.
Takšen temperaturni preskok je za telo velik šok. Ko večkrat zapored prehajamo iz zelo vročega v zelo hladen prostor, lahko občutimo utrujenost, glavobol ali napetost v mišicah.
Strokovnjaki zato priporočajo, da razlika med zunanjo in notranjo temperaturo praviloma ne presega šest do osem stopinj Celzija.
Največ težav povzroča nepravilno vzdrževanje
Veliko večja nevarnost kot hladen zrak je zanemarjena klimatska naprava.
Če filtrov ne čistimo redno, se lahko v njih nabirajo prah, cvetni prah, plesni in drugi mikroorganizmi. Ko naprava deluje, jih raznaša po prostoru, kar lahko pri občutljivih ljudeh povzroči draženje oči, nosu in dihalnih poti ali poslabša alergije.
Zato proizvajalci priporočajo redno čiščenje filtrov, občasno pa tudi strokovni servis naprave.
Kaj pa klimatska naprava v avtomobilu?
Tudi v avtomobilu velja podobno pravilo.
Če hladen zrak piha neposredno v obraz ali vrat, lahko povzroči občutek otrdelosti mišic ali bolečine v vratu in ramenih. To ni prehlad, ampak odziv mišic na dolgotrajno izpostavljenost hladnemu zračnemu toku.
Veliko bolje je, da zrak usmerite proti vetrobranskemu steklu ali stropu, kjer se bo enakomerneje porazdelil po kabini.
Kdaj je klima lahko celo koristna?
V vročinskih valovih je klimatska naprava lahko pomemben zaveznik zdravja.
Visoke temperature močno obremenjujejo srce in ožilje, posebej pri starejših, kroničnih bolnikih, nosečnicah in majhnih otrocih. Ustrezno ohlajen prostor lahko zmanjša tveganje za vročinsko izčrpanost ali vročinski udar.
Ključno pa je, da je temperatura nastavljena razumno in da napravo redno vzdržujemo.
Nekaj preprostih pravil
Če želite, da vam bo klimatska naprava služila in ne povzročala težav, strokovnjaki priporočajo nekaj preprostih navad:
- temperaturo nastavite zmerno in se izogibajte velikim razlikam med zunanjim in notranjim zrakom,
- zračnega toka ne usmerjajte neposredno v ljudi,
- redno čistite filtre in poskrbite za servis naprave,
- prostore občasno prezračite,
- v klimatiziranih prostorih pijte dovolj tekočine, saj suh zrak dodatno izsušuje telo.
Klima ni sovražnik
Klimatske naprave same po sebi ne povzročajo prehlada. Lahko pa zaradi nepravilne uporabe ali slabega vzdrževanja prispevajo k draženju dihalnih poti in drugim težavam.
Če jih uporabljamo premišljeno, so v poletni vročini predvsem koristne. Navsezadnje niso namenjene temu, da bi prostor spremenile v hladilnico, ampak da ustvarijo prijetno in varno okolje tudi takrat, ko zunaj temperature presežejo 30 stopinj Celzija.
