Mestnik
Foto: Zdravko Damjanović - Somy
Šport

Več kot 120 planincev krenilo na 28. zimski vzpon na Trdinov vrh

Na mnogim znan rek, da kar je dobrega, naj ostane, se je spomnil marsikateri udeleženec tradicionalnega (nekateri ga imenujejo kar novoletni) pohoda drugega dne novega leta. Mnogi so prepričani naj bo takšen še vrsto let, saj je več razlogov za udeležbo na njem.

Jekleni konjički pohodnikov so v prazničnem jutru zapolnili praktično vsa parkirna mesta na izhodišču v Gabrju pod Gorjanci. Na zbirališču so se za nagnetli pohodniki, ki so prišli organizirano od vsepovsod. Prisrčno novoletno voščilo so si izrekli člani planinskih društev iz Šentruperta, Poloma iz Kostanjevice, Šentjerneja, člani PD Pohodnik iz Novega mesta, posebej pa je potrebno izpostaviti, da se je pohoda tradicionalno udeležilo tudi več kot štirideset članov Planinskega društva Polž iz Višnje gore. Tudi snemalec iz TV Vaš kanal, ki ta pohod kot po pravilu vsako leto ovekoveči za širšo javnost, je bil presenečen nad množico planincev, saj jih je več kot 120 krenilo v koloni proti cilju.

Prijetno hladen zrak je mnoge dokončno predramil iz novoletnega veseljačenja, pomrznjena gozdna tla pa so bila kot naročena za varen korak. Dolga neprekinjena kača pohodnikov je varno prispela do Planinskega doma pri Gospodični. Požrtvovalne članice našega društva so postregle topel čaj in ”kuhanček” ter domač sladek prigrizek, v tej množici je bila dodatna priložnost za izmenjavo voščil. Tu so nas pričakali še člani vodstva Planinskega društva Dubovac iz Karlovca, saj jim čas ni dopuščal, da bi se pridružili že na začetku poti.

Malo pred vzponom na Trdinov vrh so vsi doživeli pravo zimsko idilo. Ob stezi so se v manjših kotanjah zalesketali snežni kristali, ki jih je pred sončnimi žarki varovalo nizko rastlinje. V nadaljevanju poti je bilo belih zaplat vse več in več. Celotna ploščad pri televizijskem stolpu je bila pobeljena in je kar žarela; kako enkraten pogled je to bil. Običajen postanek za okrepčilo in skupinsko fotografiranje je na tej lokaciji pravilo, nekateri so bili na snegu razposajeni kot majhni otroci.

Marsikdo je v mislih zavidal slovenskim fantom v vojaškem objektu zaradi čudovite okolice, ki jo je krasilo kristalno čisto nebo s pogledom na Belo krajino in vrh Slemena ter pobeljena košenice, po katerih je speljana markirana pot proti pragozdu. V njem se je narava kot običajno poigrala na svoj način, rezultat so na novo podrte ogromne starodavne bukve, ki so prekrižale tudi markirano pot.

Miklavž se je kopal v soncu, množica obiskovalcev, ki so prišli predvsem neorganizirano, je preplavila celoten gostinski prostor, tudi ležalniki so bili seveda vsi zasedeni. Ni bilo opaziti niti najmanjšega sledu, da bi bil pravi zimski čas.

Foto: Zdravko Damjanović - Somy Foto: Zdravko Damjanović - Somy Foto: Zdravko Damjanović - Somy Foto: Zdravko Damjanović - Somy Foto: Zdravko Damjanović - Somy Foto: Zdravko Damjanović - Somy Foto: Zdravko Damjanović - Somy Foto: Zdravko Damjanović - Somy Foto: Zdravko Damjanović - Somy Foto: Zdravko Damjanović - Somy Foto: Zdravko Damjanović - Somy

Nič manjša gneča ni bila ob vrnitvi kolone na Gospodično, kamor so množično prihajali posamezniki iz vseh smeri. Gostinci so morali visoko zavihati rokave, da so ustregli vsem željam in naročilom. Tu so se pohodniki razšli. Večina se je spustila po isti poti, nekateri po vzporedni, prijatelji iz Karlovca pa z avtomobilom preko Vahte na svoj nujni društveni sestanek.

Lep, prav čudovit dan je to bil, kar ”narejen” za hojo po zamrznjeni planinski poti in tako željenem snegu, za druženje, še posebej pa za voščilo, stik rok, objem in poljub med kolegi, starimi prijatelji in ”aboniranimi” udeleženci tega pohoda.

Anton Murgelj, PD Krka Novo mesto

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih