fbpx
Mestnik
Featured Zanimivosti & Zabava

Velika noč: zakaj največji krščanski praznik nima stalnega datuma?

Kristjani letos 17. aprila praznujejo veliko noč, največji krščanski praznik, spomin, ko je Jezus Kristus vstal od mrtvih. Če ste se kdaj spraševali, zakaj velika noč nima svojega datuma, kot denimo božič, naj pojasnimo…

Datum velike noči je odvisen od judovskega praznika pashe. Praznik prevajamo v judovsko veliko noč ali praznik opresnikov. Pripadniki judovske religije se na ta praznik spominjajo izhoda iz Egipta. Druga Mojzesova knjiga, Exodus (izhod) opisuje njihov izhod iz suženjstva. Praznik traja osem dni in v času pashe se judje postijo od vseh kvašenih jedi. In zakaj je pomembna za kristjane?

Jezus Kristus je na križu umrl ravno na predvečer pashe, na dan po pashi pa naj bi vstal od mrtvih.

In ker judovski praznični koledar temelji na sončnem in luninem ciklu, se torej tudi pri veliki noči datumi spreminjajo. Nekako velja pravilo, da je velika noč (skoraj) vedno prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni.

Pravoslavne cerkve uporabljajo za izračun polne Lune formulo, ki temelji na Metonovem ciklusu, tako izračunana polna Luna odstopa od astronomske polne Lune za več dni. Posledično je velika noč v pravoslavju pogosto več kot teden dni pozneje kot v Rimskokatoliški Cerkvi, zelo pogosto pa tudi sovpadata na isti dan. To je torej razlog za razhajanje med Julijanskim in Gregorijanskim koledarjem glede datuma velike noči.

Velika noč ali vuzem in tradicija

In če ima praznik premikajoč datum, ima skoraj kanonsko zapovedano tradicijo. Vsaj tisti del, ki se nanaša na dobrote, ki se znajdejo na velikonočni mizi. Po zapovedanem 40-dnevnem postu kristjanom še kako teknejo pirhi, šunka, hren in potica.

Kristus je umrl na predvečer pashe. FOTO: Pixabay.

Čeprav danes pirhe – predvsem na veselje otrok – barvamo v pisane barve, okrašujemo z nalepkami in bleščicami, tradicija veleva rdečo barvo, ki simbolizira Kristusovo kri. Z jajcem pa povezujemo tudi Kristusovo vstajenje iz groba. Vstajenje iz kamnitega groba spominja na pišče, ki se izvali iz jajca.

Šunka simbolizira Kristusovo telo, hren pa s svojo obliko spominja na žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ. Sladka in pregrešno dobra potica simbolizira grenkobo Kristusove trnove krone. Na veliko noč in praznike ob njej so vezane številne tradicije. Na cvetno nedeljo se na primer blagoslovi butarice. V Sloveniji je čedalje bolj priljubljeno skrivanje pirhov, malčki in otroci pa te z veseljem iščejo po vrtu.

Pirhi z bogato zgodovino

Barvanje pirhov sicer sega v 13. stoletje. Cerkev je tedaj, v obdobju predvelikonočnega tedna, prepovedovala jesti jajca. A kokoši so jih kljub temu nosile, zato so ljudje ta jajca okrasili in je bilo jasno, da so to jajca »svetega tedna«.

Sicer pa izmenjava jajc oziroma pirhov izhaja še iz poganskih časov. Jajce predstavlja ljubezen, prijateljstvo in stvarstvo in so ga povezovali s čaščenjem boginje pomladi Eostre – Ostare. Ime boginje povezujejo z besedo » Easter«, ki v angleško govorečih deželah pomeni velika noč.

Pa naj verjamemo v boginjo pomladi ali v veliko noč, bistvo je, da to obdobje pomeni zmago dneva nad nočjo. Dnevi do daljši, sonce krepi svojo moč in vse to vliva optimizem, ki je po obdobju zime (meteorološke in družbene), še kako potreben.

M.L.

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih