Slovenija je pravi raj za gobarje, saj v naših gozdovih uspeva več kot 3.000 vrst gob. A med njimi je približno 200 strupenih, več kot 30 pa jih velja za smrtno nevarne. Pred nekaj desetletji je bila statistika zastrupitev precej bolj črna – zaradi zaužitja zelene mušnice je vsako leto umrlo tudi do deset ljudi. Danes je število smrtnih primerov močno upadlo, predvsem zaradi večje ozaveščenosti nabiralcev, a nevarnosti še zdaleč ni konec.
Najpogostejši razlog je zamenjava strupene gobe z užitno. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se kar 95 % zastrupitev zgodi prav zaradi podobnosti med gobami. Barva klobuka, oblika beta ali lističev – že malenkostna napačna presoja lahko vodi v resne posledice.
Strupi v gobah – toksini – so kemične snovi, ki se nahajajo v telesu gobe in lahko že v majhnih količinah povzročijo poškodbe notranjih organov. Posledice segajo od blagih prebavnih motenj do odpovedi jeter in smrti.
Katere gobe so najbolj nevarne?
Med najbolj smrtonosnimi je zelena mušnica (Amanita phalloides), ki je odgovorna za večino hudih zastrupitev v Evropi. Smrten odmerek za odraslega človeka je že en klobuk srednje velike gobe. Prvi simptomi se pojavijo šele po šestih do 24 urah – pogosto šele, ko je že prepozno za enostavno zdravljenje. Znaki vključujejo bolečine v trebuhu, močno bruhanje, drisko in pozneje zlatenico zaradi odpovedi jeter. Če bolnik ne prejme ustrezne pomoči, je lahko smrtnost 20-50 %.
Poleg zelene mušnice so v naših gozdovih še druge smrtonosne gobe:
Pomladanska mušnica, ki povzroča podobne zastrupitve kot zelena.
Koničasta mušnica, z lahkoto zamenjana z užitnimi lupinarji.
Obrobljena kučmica, kjer je že 15 do 20 klobučkov smrtni odmerek.
Pogubni dežniček, pri katerem je 100 gramov dovolj za usodne posledice.
Med nevarne sodijo tudi panterjeva, rdeča in rjava mušnica, ki sicer redkeje povzročijo smrt, a so njihove halucinogene in strupene lastnosti lahko zelo nevarne. Znaki se pojavijo v 30 do 60 minutah, pogosto so prisotne halucinacije, nemir in zaspanost, v hujših primerih pa nezavest.
Kako prepoznati nevarne znake?
Večina zastrupitev se začne s slabostjo, bruhanjem in drisko. Če se simptomi pojavijo v dveh urah, gre običajno za blažjo zastrupitev. Veliko bolj zaskrbljujoče je, če znaki nastopijo šele po šestih urah ali več – takrat obstaja velika verjetnost zastrupitve z amatoksini iz zelene ali pomladanske mušnice, ki zahtevajo nujno medicinsko pomoč.
Zdravniki svetujejo, da v primeru suma na zastrupitev shranite morebitne ostanke gob in celo izbljuvano vsebino želodca, saj lahko to pomaga pri identifikaciji vrste in izbiri ustreznega zdravljenja.
Vrste zastrupitev
Strokovnjaki ločijo več vrst zastrupitev glede na toksine v gobah: amatoksinska, giromitrinska, ibotenska, koprinska, muskarinska, psilocibinska in orelaninska zastrupitev. Obstajajo tudi gastrointestinalne zastrupitve, ki povzročajo zgolj prebavne težave, ter reakcije na sicer užitne gobe – na primer zaradi preobilnega zaužitja, neustrezne priprave ali alergije.
Kako se zaščititi?
Nabirajte le gobe, ki jih stoodstotno poznate.
Če niste prepričani, gobe raje pustite v gozdu.
Uporabljajte gobarske vodiče in primerjajte značilnosti gobe (barva, lističi, bet, vonj).
Ne zanašajte se na “ljudske teste” – npr. obarvanje srebrnika ali čebule pri kuhanju.
Shranjujte gobe ločeno in v košarah, da se ne zmešajo z morebitno strupenimi.
Prva pomoč
Ob težavah po zaužitju gob je nujen takojšen posvet z zdravnikom ali klic na številko 112. Po presoji zdravnika so lahko potrebni postopki, kot so izzivanje bruhanja, lavaža želodca, uporaba aktivnega oglja ali hospitalizacija. Ne čakajte, da simptomi minejo sami od sebe, saj je lahko vsaka minuta pomembna.
