fbpx
Mestnik
Aktualno

Za post »pust« telefon: Osnovnošolci v povprečju na telefonu preživijo 5,45 ure dnevno

Post je praksa, ki se pojavlja v številnih religijah in kulturah po vsem svetu, kjer posamezniki za določen čas omejijo ali popolnoma opustijo določene vrste hrane, pijače ali dejavnosti. V krščanstvu ima post poseben pomen, saj predstavlja čas priprave, očiščenja in poglobitve vere.

V krščanski tradiciji se postni čas začne na pepelnično sredo in traja 40 dni do velike noči. To obdobje simbolizira 40 dni, ki jih je Jezus preživel v puščavi v postu in molitvi. V tem času se verniki odpovedujejo določeni hrani, pijači ali razvadam ter se posvečajo duhovni rasti, molitvi in dobrodelnosti. Cilj posta je poglobitev odnosa z Bogom in priprava na praznovanje Jezusovega vstajenja.

V krščanski tradiciji se postni čas začne na pepelnično sredo in traja 40 dni do velike noči.

Post v drugih religijah: 

Islam: Muslimani obeležujejo mesec ramazan, v katerem od zore do sončnega zahoda ne uživajo hrane in pijače. Post je eden od petih stebrov islama in simbolizira predanost, samodisciplino ter sočutje do manj privilegiranih.

Judovstvo: Judje obeležujejo več postnih dni, med katerimi je najbolj znan Jom Kipur, dan sprave. Na ta dan se verniki postijo 25 ur kot izraz kesanja in duhovnega očiščenja.

Hinduizem: Postenje je pogosto med hinduisti, zlasti med verskimi festivali. Namen posta je duhovno očiščenje, samodisciplina in izražanje predanosti božanstvom.

Post nekoč in danes

V današnjem času se post pogosto povezuje z različnimi akcijami, kot so odpoved alkoholu ali digitalnim napravam. Medtem ko je odpoved alkoholu lahko koristna, lahko nakazuje na globljo težavo, če posameznik čuti potrebo po takšni obliki posta. Bolj aktualna tema je t. i. “digitalni post”, kjer se posamezniki, zlasti mladoletniki, za določen čas odpovedo uporabi digitalnih naprav.

Digitalni post med mladostniki

Digitalizacija prinaša številne prednosti, kot so dostop do informacij, povezovanje z vrstniki in izobraževalne priložnosti. Vendar pretirana uporaba digitalnih naprav lahko negativno vpliva na mentalni in fizični razvoj mladostnikov. Raziskave kažejo, da prekomerna uporaba digitalnih tehnologij lahko vodi do težav s spanjem, zmanjšane telesne aktivnosti, težav s koncentracijo in povečane anksioznosti.

V Sloveniji deluje klinika za zdravljenje nekemičnih odvisnosti, ki se ukvarja tudi z odvisnostjo od digitalnih tehnologij. Poleg tega se zbirajo podpisi za peticijo, ki poziva k prepovedi uporabe telefona v šolah, uvedbi programov digitalne vzgoje in ozaveščanja o tveganjih pretirane uporabe digitalnih naprav med mladostniki.

Statistika uporabe zaslonov med mladostniki

Raziskave kažejo, da mladostniki preživijo znaten del dneva pred zasloni. Po podatkih iz leta 2022 je 19,1 % slovenskih otrok in mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let, igralo videoigre vsak dan ali skoraj vsak dan, pri čemer so fantje prevladovali nad dekleti. Znaki zasvojenosti z videoigrami so bili prisotni pri 10,2 % mladostnikov, medtem ko so znaki zasvojenosti z družbenimi omrežji zaznani pri 8,3 % anketiranih, pri čemer so bile bolj prizadete dekleta.

Poleg tega je študija iz leta 2024 pokazala, da osnovnošolci v povprečju preživijo 5,45 ure dnevno na telefonu, srednješolci 5,03 ure, študentje pa 4,1 ure dnevno.

Znaki zasvojenosti z digitalnimi napravami

Zasvojenost z digitalnimi napravami se pri mladostnikih lahko kaže na različne načine, vključno z:

  • Močnim čustvenim odzivom ob odvzemu naprave ali onemogočenem dostopu do spleta.
  • Zanemarjanjem vsakodnevnih obveznosti, kot so šolske naloge, zaradi uporabe digitalnih naprav.
  • Umikanjem iz družabnih aktivnosti in zmanjšano interakcijo z vrstniki in družino.
  • Spremembami v spalnih navadah, kot so nespečnost ali zmanjšana kakovost spanja.
  • Zmanjšano telesno aktivnostjo, kar lahko vodi v povečano telesno težo ali druge zdravstvene težave.

Priporočila za uravnoteženo uporabo zaslonov

Strokovnjaki priporočajo, da mladostniki omejijo čas pred zasloni in vzpostavijo zdrave navade pri uporabi digitalnih naprav. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje, da se čas pred zasloni uravnoteži z igro ali telesno dejavnostjo, po možnosti na prostem. Prav tako je pomembno, da se zasloni izklopijo vsaj dve uri pred spanjem, saj lahko uporaba zaslonov pred spanjem negativno vpliva na kakovost spanja.

Poleg tega je ključnega pomena, da starši in skrbniki postavijo jasna pravila glede uporabe digitalnih naprav ter spodbujajo odprto komunikacijo o tveganjih in koristih digitalne tehnologije. Sodelovanje med družino, šolo in širšo skupnostjo je bistveno za ustvarjanje podpornega okolja, ki mladostnikom omogoča varno in zdravo uporabo digitalnih tehnologij.

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih