Avgustovska vročina in pomanjkanje padavin po državi puščata vidne posledice na drevesih, ki sredi poletja dobivajo jesensko barvo. Strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije opozarjajo, da za to niso kriva le ekstremna poletna vremenska dogajanja.
Po vsej Sloveniji, vključno z Ljubljano, je mogoče opaziti nenavaden pojav: drevesa že sredi avgusta kažejo jesensko podobo, saj njihovi listi rumenijo, se sušijo in odpadajo, kar vzbuja zaskrbljenost glede zdravja gozdov in mestnega zelenja.
Prizori rjavečega in odpadajočega listja so v tem času nenavadni, saj so bolj značilni za pozno jesen. Predčasno odmiranje listov priča o velikem stresu, ki ga rastline doživljajo v trenutnih razmerah.
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) spremlja razmere po državi in potrjuje, da se podobna slika kaže na različnih lokacijah. Njihovi strokovnjaki so že pričeli z analizo, da bi ugotovili vzroke za tovrstno hitro propadanje listja.
Glavna dejavnika sta zagotovo huda suša in dolgotrajna vročina, ki ju Slovenija doživlja že več tednov. Visoke temperature in pomanjkanje padavin drevesom onemogočajo normalno delovanje, kar vodi v predčasno odmetavanje listov kot obrambni mehanizem. Vendar strokovnjaki poudarjajo, da to ni edini razlog.
Drevesa se s pomočjo odpadanja listov branijo pred izgubo vode, saj skozi liste transpirirajo in se tako hladijo. Ko jim vode primanjkuje, listje odvržejo, da zmanjšajo površino za izhlapevanje in tako preživijo sušno obdobje. To lahko nakazuje na kopičenje stresa iz preteklih let.
Čeprav je to naravni odziv rastlin na ekstremne razmere, pa ponavljajoči se dogodki in vse pogostejše suše slabo vplivajo na vitalnost dreves. Dolgoročno lahko takšni pojavi oslabijo drevesa in jih naredijo bolj dovzetna za bolezni ali napade škodljivcev.
Vprašanje ostaja, kako se bodo drevesa odzvala na morebitno nadaljevanje vročinskega vala in ali bodo jesenske padavine dovolj za njihovo okrevanje. Ali smo priča novim izzivom, ki jih podnebne spremembe prinašajo tudi v naše gozdove in mestna okolja?
